Dvojezični vrtec v Števanovcih v Slovenskem Porabju na Madžarskem je obeležil 40 let delovanja. Ob jubileju je ravnateljica dvojezične osnovne šole in vrtca Števanovci Agica Holec opozorila na pomen in hkrati krhkost dvojezične vzgoje v okolju, kjer se raba slovenskega jezika vse hitreje umika iz vsakdanjega življenja.
V vrtcu ena mešana skupina s 23 vpisanimi otroki. “Jaslic nimamo, zato sprejemamo otroke od približno dveh let in pol, če ne potrebujejo več pleničk. Po zakonu pa morajo otroci od tretjega leta dalje obvezno obiskovati vrtec,” je pojasnila Agica Holec.
Po njenih besedah je v štirih desetletjih vrtec obiskovalo približno 800 otrok, čeprav natančnih številk zaradi mešane starostne skupine ni mogoče zanesljivo navesti. “Nekoč vrtec ni bil obvezen, otroci so prihajali različno dolgo, nekateri celo več let zapored. Danes je sistem strožje urejen,” je dodala.
Poseben izziv po njenih besedah predstavlja kadrovska in jezikovna slika. V vrtcu bi po predpisih morali imeti dve vzgojiteljici in varuško, trenutno pa delo poteka v spremenjenih okoliščinah, saj sta obe vzgojiteljici na porodniškem dopustu.
Po zakonu bi morali vsi učitelji in vzgojiteljice sicer imeti srednji jezikovni izpit iz obeh jezikov, a ravnateljica priznava, da je to v praksi težko doseči. Zaskrbljujoč je tudi upad rabe slovenskega narečja v družinah. “Otroci danes skoraj ničesar več ne prinesejo od doma. Nekoč so se starši in stari starši pogovarjali v narečju, danes pa pogosto niti starejši več ne govorijo slovensko.”
Vrtec obiskujejo tudi otroci iz širše okolice, ne le iz Števanovcev, temveč tudi iz Andovcev, Verice, Monoštra in drugih porabskih vasi. Če bi imeli samo otroke iz vasi in bližnje okolice, jih ne bi bilo dovolj.
Podobna slika je tudi na šoli. Trenutno je v Dvojezično osnovno šolo Števanovci vpisanih 36 učencev v osmih razredih.
C. R., STA
