V Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je včeraj potekalo 59. Srečanje najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije, ki se ga je s svojimi filmskimi stvaritvami udeležilo več kot 130 mladih filmarjev in njihovih mentorjev. Popoldan so obarvale projekcije tridesetih filmov, ki so se uvrstili na letošnje državno srečanje. Tudi tokrat filmski ustvarjalci – šolarji prihajajo iz skoraj vseh slovenskih regij.
Letos se je na srečanje prijavilo rekordnih 78 filmov vseh vrst; igranih, animiranih, dokumentarnih, mokumentarnih in eksperimentalnih, nekateri udeleženci pa so se srečali tudi s televizijskim formatom. Selektorica, filmska režiserka Kaya Tokuhisa, je v program zaključnega srečanja uvrstila 30 kratkih filmov. »Na letošnjem festivalu znova navdušuje izbor filmskih stvaritev, ki odražajo svežo ustvarjalnost mladih talentov in njihovih mentorjev. Mladi filmski in video ustvarjalci so se pogumno lotili tem, kot so varovanje okolja, obrtniške veščine, ljudsko izročilo, medvrstniško nasilje, osebnostna rast, soočanje z depresijo, odvisnostjo, samopodoba in še številne druge. Vsak film ponuja svojo edinstveno perspektivo ter odseva iskrivost in pristnost mlade generacije ustvarjalcev,« je o izbranih filmih povedala selektorica. Vodja srečanja Matjaž Šmalc pa je poudaril, da srečanje otroke spodbuja, da prevzemajo vse avtorske vloge v filmu: »Od scenarija in režije, animacije, kamere in montaže. Seveda ustvarjajo pod mentorskim vodstvom učiteljev in izkušenih mentorjev, ki pa praviloma ne posegajo v njihov ustvarjalni proces, temveč otroke zgolj usmerjajo. Preko teh filmov dobimo vpogled v otrokovo razmišljanje in v njihovo videnje sveta, ki žal ni vedno najlepše.«
Letos je nagrade v treh kategorijah – za najboljši dokumentarni, igrani in animirani film – podeljevala prav posebna otroška žirija, in sicer osnovnošolci iz Novega mesta, ki so za najboljše ovenčali filme Plastika, bi šlo brez? OŠ Rudija Mahniča – Brkinca Pregarje in OŠ Košana, Muzej LIJAmedia Krško in Tihotapci v akciji OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica.
»Na srečanjih se osnovnošolci, večina od njih prvič, spoznajo z razsežnostjo filmske umetnosti. Energija, ki jo ustvarjalci kanalizirajo v umetnost, na filmskih festivalih zaživi, dobi obraz in postane oprijemljiva. Poleg tega je videnje svojega filmskega dela na srebrnem platnu izkušnja, ki se je ne da opisati z besedami. Podpora, ki jo mladi ustvarjalci že samo z aplavzom prejmejo zaradi dela, ki so ga ustvarili, jim po vsej verjetnosti da novega zagona in inspiracije za nadaljnjo ustvarjanje,« je povedala gostujoča mentorica filma Plastika, bi šlo brez? Zala Opara, profesionalna producentka in članica Evropske filmske akademije.
Film Plastika, bi šlo brez? pod mentorstvom Manice Baša in Urške Tušar je zmagal v kategoriji najboljši dokumentarni film. Pod njega se podpisujejo Ian Avsec, Živa Blejec, Matevž Bubnič, Ajda Ceglar, Zala Grmek Cvelbar, Tanja Gojić, Urban Likar, Nikita Mihalič, Valerija Mihalič, Klemen Rojc, Domen Samsa, Naja Suhadolnik, Taja Zadnik in Žan Žnidaršič, ki so zaslužni za scenarij, režijo, kamero in montažo. Gostujoči mentorji filma so Martin Draksler, Hanna Szentpeteri, Zala Opara, Dejan Ulaga in Žan Žvižej. Film prek pogovorov z domačini opiše spreminjajoč se odnos do plastike in njeno prisotnost na področju biosfernega območja Škocjanske jame. Film, ki je nastal pod okriljem filmske delavnice AVA v sodelovanju z OŠ Rudija Mahniča-Brkinca Pregarje in z OŠ Košana, da prostor odraslim in najstarejšim, ki delijo spomine iz rane mladosti.
V kategoriji najboljši animiran film je zmagal Muzej zavoda za medijsko produkcijo in izobraževanje LIJAmedia Krško. Film Žive Vračun, Kaje Rogina, Lucije Černelč in Borje Marucelj Černelč, ki so ustvarjale pod mentorstvom Mie Brunej in Mateje Žibert, prikazuje, kako se mladi ob obisku muzeja zavejo realnosti našega sveta, ki je včasih zelo boleča in ji posvečamo premalo pozornosti. S filmom želijo opozoriti, da je včasih treba ukrepati, preden je prepozno. Animirani film je nastal v okviru projekta Digitalne zgodbe, v okviru katerega mladi izdelujejo zgodbe, s katerimi želijo širši družbi poslati različna sporočila.
Film Tihotapci v akciji je zmagal v kategoriji najboljši igrani film. Martin Krpan je slovenska pripovedka o močnem in samosvojem človeku, ki tihotapi sol. V sodobnem prenosu na film pa Krpan tihotapi telefone v šolo, kjer je njihova uporaba prepovedana. Učitelji telefone poberejo, kar med učenci povzroči nezadovoljstvo, zato Krpana prosijo za pomoč. Krpan se poda v »boj« z učitelji, da bi omogočil uporabo telefonov za učenje. Ključna vprašanja so, ali lahko moderne naprave prispevajo k izobraževanju in kako bi jih smiselno vključili v šolski proces.
Scenarij so napisale Laura Hren, Teja Kočevar, Jerneja Krošl in Eva Višnar, za režijo, kamero in montažo pa sta zaslužna Franci Ribič in Matija Tramšek. Igrali so Slavek Leskovar, Teja Kočevar, Tajda Črešnar, Tinka Tič, Jerneja Krošl, Stela Leva, Ariela Žigart, Lorena Žigart, Hanna Lakota, Eva Višnar, Matej Korošec, Karmen Sirk, Lea Leva, Vesna Višnar, Sanja Bučar, Nataša Črešnar, Tatjana Hren Dizdarević in Nina Razboršek. Otroci so ustvarjali pod budnim očesom mentoric Nine Razboršek in Urške Lesjak.
Ustvarjalno dogajanje je sicer v Novem mestu potekalo od jutra; otroci so dopoldne ustvarjali in se izobraževali na delavnicah z zanimivimi mentorji iz filmskega in video sveta, mentorji otrok pa so se udeležili strokovnega omizja Naracija v filmu. Novo znanje so najmlajši pridobivali na delavnicah Kako posneti film z mobilnim telefonom, Sličica na sličico, Animacijski izziv, Osnove dokumentarnega snemanja in Filmska kamera.
C. R./ JSKD
