Dopisna seja Komisije za peticije: Na dnevnem redu so bili sklepi v zvezi z medvrstniškim nasiljem in romskimi vprašanji

0
222
Velika Dolina. Osnovna šola Velika Dolina (Foto: STA)

Komisije DZ za peticije je na pobudo sveta staršev OŠ Velika Dolina obravnavala napad na enega od učencev šole, ob tem pa tudi medvrstniškem nasilju in romskih vprašanjih. A o pripravljenih sklepih zaradi obstrukcije koalicijskih članov odbora in posledične nesklepčnosti ni mogla glasovati, zato bo o njih glasovala na korespodenčni seji.

 

Gre sicer za osem sklepov, ki jih je ob koncu seje predstavil predsednik komisije Jože Tanko (SDS). Z njimi bi med drugim komisija vlado pozvala, da v 60 dneh znova preuči zakonodajo, ki ureja nasilje mladostnikov, da znova razmisli o sprejemu lani zavrnjenih zakonov 11 občin, ki urejajo tudi romska vprašanja, in da DZ na plenarni seji redno poroča o reševanju romskih vprašanj. Pristojne organe pa bi komisija pozvala, da vse storilce kaznivih dejanj dosledno obravnavajo enako.

Člani komisije iz vrst koalicije so že na začetku seje napovedali obstrukcijo razprave. Ne zdi se jim namreč primerno, da obravnavajo zgolj en sam specifični primer nasilja na eni izmed šol. “O nasilju se je treba pogovarjati na splošno, ne pa da obravnavamo posameznike,” je v imenu Svobode razloge pojasnila Sara Žibrat. Anton Šturbej (SDS) pa je v zvezi s tem dejal, da je po poslovniku komisija namenjena ravno temu, da obravnava peticije in pobude državljanov.

Predsednik sveta staršev OŠ Velika Dolina Mitja Bizjak je sicer v uvodu seje povedal, da se na šoli z nasiljem soočajo že od leta 2020, potem ko je šola leta 2019 sprejela prve romske učence. Na začetku je šlo bolj za disciplinske težave, v zadnjem času pa se je zadeva sprevrgla v fizično nasilje, tudi takšno, kot se je zgodilo pred slabim mesecem, ko je eden od romskih učencev napadel devetošolca in ga močno poškodoval, je povedal.

Rešitve so, kot je dejal, iskali skupaj s šolo, policijo in centrom za socialno zadevo, po zadnjem dogodku pa so “prišli do neke stene, ko ne vemo, kaj narediti”. “Zato upamo, da nas bo nekdo slišal,” je pozval.

Opozoril je, da niso nestrpni in da si tudi svoje otroke trudijo vzgajati, da sobivajo z romskimi učenci, “vendar je pri nekaterih odklon vedenja tako velik, da se z njimi ne morejo družiti”, je dejal.

Tudi sama šola se je po besedah ravnateljice Anje Zevnik trudila, da bi našla rešitev, med drugim s tem, da bili romski učenci čimbolj sprejeti in vključeni, a v nekaterih primerih iz različnih razlogov niso bili uspešni. Konkretno pri nasilnem učencu, ki je napadel devetošolca, težko navežejo stik s starši in se kaj dogovorijo, je povedala.

“Tisto, kar v tem primeru boli, je, da se mora cel razred prilagoditi nasilnežu in sprejemati nasilje. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ves čas poudarja, da ima ničelno toleranco do nasilja, ne naredi pa ničesar,” je opozoril poslanec NSi Aleksander Reberšek.

Da gre v primeru medvrstniškega nasilja za resen problem, ki ga mora reševati država in ne občine same, je ocenil namestnik varuha človekovih pravic Jože Ruparčič. Učenci so namreč upravičeni do varnega in spoštljivega okolja, je poudaril.

Tudi Varuh po njegovih besedah ugotavlja, da nasilje med mladimi narašča, kar v številnih šolah v Sloveniji postaja velik in resen problem, pri čemer nasilje nikakor ni vezano le na predstavnike Romov. “Predvsem na Dolenjskem pa se vse bolj kaže nujnost takojšnjega reševanja širših izzivov sobivanja romskega in večinskega prebivalstva, na kar Varuh opozarja že vrsto let. Treba je najti tudi ustrezen pristop, da bi več romskih otrok končalo vsaj osnovno šolo, saj so statistike za določene regije katastrofalne,” je dejal.

Brežiški župan Ivan Molan in kočevski podžupan Gregor Košir sta ocenila, da pristojne državne inštitucije trenutno ne dajejo vtisa, da so sposobne reševati problem. Molan je bil tudi kritičen do tega, da se seje komisije niso udeležili predstavniki ključnih ministrstev, kot so ministrstvo za delo, za izobraževanje in za notranje zadeve, ter predstavniki policije in tožilstva. “Stvar želijo dati pod preprogo in se pretvarjati, kot da težav ni, a to težav ne bo rešilo,” je dejal.

V razpravi o splošnih romskih vprašanjih so nekateri razpravljavci poudarili, da bi bilo treba Rome na nek način vzpodbuditi, da bi se aktivneje vključevali v zaposlitev in da bi svoje otroke redno pošiljali v šolo. Slednje meni tudi predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. Sam, kot je dejal, sicer zagovarja zmerno politiko po načelu “koliko pravic, toliko dolžnosti”. Želi si tudi, da bi o romskih vprašanjih vsaj enkrat na leto razpravljali na seji državnega zbora.

C. R., STA