Dr. Mitja Steinbacher: »Skušamo podati temeljno razumevanje načel pravičnosti in zakonitosti delovanja gospodarstva«

0
302
Dekan Fakultete za pravo in poslovne vede prof. dr. Mitja Steinbacher. (Foto: Polona Avanzo)

Na FPPV profesorji nazivajo študente po imenih, formalni postopki na fakulteti, ki skuša delovati kot servis študentom v službi gradnje njihovih kompetenc in lajšanja iskanja zaposlitve, pa so hitri in učinkoviti, je v pogovoru dejal prof. dr. Mitja Steinbacher, dekan Fakultete za pravo in poslovne vede.

 

Bližajo se informativni dnevi. Katere novosti boste predstavili prihodnjim študentom?

Novosti za naslednje leto se nanašajo na izvajanje magistrskega študija prava in univerzitetnega študija ekonomije. Za študijsko leto 2023–24 dodajamo nekaj novih izbirnih predmetov; pri pravu gre za predmet s področja strateškega odločanja, pri ekonomiji pa za predmete s področij vedenja porabnikov, poslovnih pogajanj in strateškega marketinga. Ob tej priložnosti bi vse, ki jih zanima študij ekonomije, poslovnih ved ali prava, povabil na informativne dneve, ki so pred durmi. Na informativnih dnevih pričakujemo velik obisk. Skušamo biti aktivni pri ozaveščanju o možnostih študija na prvi slovenski katoliški fakulteti za pridobitev univerzitetne izobrazbe ekonomist ter podiplomskih izobrazb magister poslovnih ved in magister prava.

Kako letos poteka in bo potekala izmenjava Erasmus?

V prvem semestru študijskega leta 2022–23 smo na izmenjavi Erasmus gostili skupino študentov iz Italije, Belgije in Španije. V drugem semestru pa pričakujemo skupino študentov iz Italije. Delo s študenti pri izmenjavi Erasmus poteka intenzivno in v majhnih skupinah, po želji pa lahko njihove predmete v angleškem jeziku poslušajo tudi slovenski študenti na vseh treh programih, ki jih izvajamo na FPPV. Ta hip imamo sklenjenih približno 30 partnerstev za mednarodno izmenjavo predvsem iz Evrope in tudi iz Čila. Ta hip imamo dovolj prostih mest, da lahko na mednarodno izmenjavo v tujino vsaj za en semester pošljemo vsakega študenta, ki bi si tega želel.

Kakšni so še načrti vaše fakultete za letos?

Letos nameravamo vpisati vsaj 15 študentov v univerzitetni študij ekonomije, vsaj 10 študentov v magistrski študij poslovnih ved in vsaj 15 študentov v magistrski študij prava. FPPV postaja vse bolj prepoznavna v slovenskem prostoru. Ob stalni navzočnosti v občilih in obiskih po srednji šolah pripravljamo tudi velike mednarodne dogodke. Letos junija denimo pripravljamo v sodelovanju s Fakulteto za management Univerze na Primorskem zelo veliko in odmevno mednarodno znanstveno konferenco s področja ekonomije, kjer pričakujemo preko 100 raziskovalcev z vseh koncev sveta. Pripravljamo pa tudi serije manjših dogodkov in okroglih miz z uglednimi domačimi in mednarodnimi gosti.

Ali se je lani vpis pri vas povečal? Kaj je razlog, da se študentje odločajo za vašo fakulteto?

Zelo smo veseli, da se je vpis v lanskem letu nekoliko okrepil, še močnejšo rast pa pričakujemo za študijsko leto 2023–24. Ob skoraj popolni reorganizaciji dela na fakulteti smo namreč vzpostavili neposreden stik z nekaterimi vidnejšimi srednjimi šolami. Tako smo lahko neposredno predstavili naše študijske programe dijakom in se z njimi pogovarjali o njihovih študijskih načrtih, željah. Prišli smo v stik z velikim številom mladih dijakov in njihovih staršev. Ob tem ohranjamo tudi posreden stik prek medijev, kot je denimo vaš. Zavedamo se, da je stabilen vpis mogoče doseči le s stalno navzočnostjo med mladimi in z njimi negovati kar se da neposreden stik. Morda je največja prepoznavnost naše fakultete v tem, da delamo v majhnih skupinah, kjer se lahko študentom precej bolj posvetimo, kot je to mogoče na večjih fakultetah. Na FPPV profesorji in izvajalci študijskih programov praviloma nazivajo študente po imenih, kar se mi zdi zelo pomembno. Tudi formalni postopki na naši fakulteti so hitri in učinkoviti. Skušamo delovati kot servis študentom v službi gradnje njihovih kompetenc in lajšanja vstopa v zaposlitev.

V Sloveniji se razrašča kulturni marksizem; v luči tega je pomen vaše fakultete še večji …

Žal je res, da smo ljudje postali miselno leni pri odnosu do vprašanj pomena svobodnega podjetništva in na ustvarjanju blaginje utemeljenih vrednot. Dve generaciji naših prednikov sta vzpostavili kulturno revolucijo, ki je pometla z etiko odgovornega gospodarjenja in skrbi za sočloveka. Namesto nadgradnje v sodobno in razvito družbo so bolj ali manj pasivno šli po poti vseobsežne marksistične revolucije kulture, ki je bila politična, gospodarska, izobraževalna. Zamajala je našo družbo do temeljev. Marksizem v resnici ni niti filozofija niti ideologija, še manj je marksizem kultura. Gre za skupek bolj ali manj nepovezanih idej o družbi, zgrajenih okrog podmene o obstoju razrednega boja med zlobnimi lastniki kapitala, ki izkoriščajo pošten delavski razred. Marksizem gre frontalno proti temeljnim zakonitostim civilizacije. Je torej kot sinonim za ne-civilizacijo. Civilizacijo namreč opredeljuje krepitev človeških sposobnosti preživetja in negovanje skrbi do bližnjega, kar marksizem izkorenini in namesto tega vzpostavi masiven administrativni aparat. Na fakulteti skušamo podati po eni strani temeljno razumevanje osnovnih načel glede pravičnosti v sklopu filozofskih predmetov in po drugi strani temeljnih zakonitosti delovanja gospodarstva. Mlade izobražence želimo spodbuditi na način proaktivnega razmišljanja o aktualnih zadevah in oplemenititi njihovo raven človeškega kapitala na način, da ne bodo podlegli skušnjavi marksistične retorike o izkoriščanju in potrebah po neki novi kulturni revoluciji.

Pripravila: Lucija Kavčič