Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja je mreža Evropske komisije Youth Wiki objavila poročilo o vplivu pandemije covida-19 na duševno zdravje mladih. V njem so opredeljeni glavni dejavniki, ki so med pandemijo vplivali na duševno zdravje mladih, vsebuje pa tudi pregled politik, pobud in programov, vzpostavljenih za njihovo obravnavo.
“Pandemija je še posebej močno prizadela mlade. Njihova življenja so se obrnila na glavo. Mladim moramo še naprej pomagati s konkretnimi ukrepi,” je ob objavi poročila dejala evropska komisarka za znanost, kulturo, izobraževanje in mlade Marija Gabriel.
Zaprtje javnega življenja, ki so mu bili ljudje priča med pandemijo, je povzročilo osamljenost in izolacijo številnih mladih po Evropi. Poročilo zato med drugim ponuja primere dobrih praks v podporo duševnemu zdravju mladih in predlaga prihodnje usmeritve pri oblikovanju politik na tem področju.
“V središču naših prizadevanj morajo biti priložnosti za ponovno vključevanje in sodelovanje v skupnosti, posebne podporne storitve in vključevanje najranljivejših,” je pojasnila komisarka.
Med sprejetimi ukrepi so nekatere države izvedle naložbe za krepitev služb za duševno zdravje, da bi zagotovile psihološko podporo v šoli in doma. Druge države so se odločile, da bodo spodbujale digitalno vključenost in se izogibale izolaciji učencev.
Poročilo kaže, da so obstajale velike razlike med posameznimi državami glede tega, kako dolgo so imele povsem ali delno zaprte šole. Najmanj časa so bile šole delno ali povsem zaprte na Hrvaškem, Islandiji, v Franciji, Luksemburgu in Španiji, najdlje pa v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in Turčiji.
Slovenija se je na tej lestvici znašla nekje vmes, in sicer so bile šole povsem zaprte nekaj manj kot 150 dni, delno pa okoli 330 dni, piše v poročilu.
Krepitev dobrega počutja mladih je prednostna naloga nagrade EU za zdravje za leto 2021, duševno zdravje pa je tudi tematsko področje nove Evropske solidarnostne enote (2021-2027). Komisija sicer od leta 2005 v splošnem posveča večjo pozornost duševnemu zdravju in dobremu počutju, zlasti v okviru pobude Skupaj bolj zdravi o nenalezljivih boleznih.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so navedli, da se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije vsak četrti človek v življenju sreča z duševnimi težavami. Zato vsak 10. oktober obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, katerega simbol je zelena pentlja.
J.S., STA
