(GALERIJA) Zmajevo leglo 2022: V Postojnski jami se bodo kmalu izlegle nove človeške ribice!

0
409
Prva jajčeca je že sredi junija v Vivariju Postojnske jame opazil osnovnošolec na šolski ekskurziji. (Foto: Matej Podrekar/ Postojnska jama)
Kraljica svetovnih jam, zmajevi mladiči, največje število obiskovalcev, gosti iz največ držav na svetu, pomembni, včasih tudi kontroverzni obiskovalci, Boris Johnson, so naslovi, ki sami po sebi govorijo o Postojnski jami. A videti je, da bosta svetovna javnost in znanost poročala o novem presežniku. Očitno je, da bomo podrli še en rekord. Ena od človeških ribic je letos, zgodaj poleti, odložila nova jajčeca, ki so se uspešno razvijala in skoraj vsi mladički so že uzrli »temo jame«. Slavnemu leglu iz leta 2016 se pridružujejo novi zmajčki.  Obeta se reprodukcijska uspešnost, o kakršni v svetu človeške ribice še niso poročali!

 

Prav v teh dneh v Postojnski jami namreč pričakujejo, da se iz izležejo še zadnji zmajevi mladički. Od 43 jajčec, ki jih je začetek junija odložila samička, nestrpno čakamo 32 mladičkov, kar v statistiki pomeni – rekordno 74-odstotno reprodukcijsko uspešnost. Tega si ekipa jamskega laboratorija Postojnske jame ne bi mogla zamisliti niti v najlepših sanjah. 

Spomnimo: po statističnem sklepanju znanstvenikov od 500 odloženih jajčec v naravi dosežeta odraslo dobo le 2 mladička človeške ribice. Leta 2016, ko smo bili v Postojnski jami prvič priča izleganju 22 malih zmajčkov, smo imeli 34 % uspešnost, kar je bil fantastičen rezultat, saj bi se po najbolj optimističnih napovedih lahko nadejali komaj enega mladička. Zdaj, 6 let kasneje, pa pričakujemo kar dvakrat večjo uspešnost, kar potrjuje sloves najuspešnejšega jamskega laboratorija, kjer zmajevim mladičkom po oceni znanstvenikov zagotavljamo optimalne pogoje za rast in razvoj. 


Zanimivi za ves svet

Iz tujine sprašujejo, kako je možno, da se v največji turistični jami v Evropi dogajajo tako izjemni dogodki? »Odgovor je preprost,« pravi vodja laboratorija Katja Dolenc Batagelj, sicer izvršna direktorica marketinga, ki vseskozi poudarja, da v tako izjemnih situacijah ni dovolj le pamet, temveč tudi srce: »Delujemo po načelu TCL: Tender Caring Love ali preprosto, ribice imajo našo brezpogojno skrb in ljubezen. Dobesedno.«

A v ozadju je poleg tega ogromno dela, velika odgovornost, ki so jo v jamskem laboratoriju prevzeli nase, lasten »know-how« in bogate izkušnje izpred šestih let. Ekipa, ki skrbi za zmajeve mladičke, je izjemno predana. Jajčeca, zarodki in mladiči namreč potrebujejo neprestano skrb, hranjenje, čiščenje, opazovanje, beleženje, snemanje … Pa še marsikaj drugega. Če je potrebno – tudi potapljanje v ledeno mrzli vodi ali nenaden odhod z gledališke predstave, če vodja preko spremljanja slike v živo slučajno opazi kaj nenavadnega v akvariju in je potrebno odhiteti v jamo ter preveriti, če je vse v redu, sporočajo iz Postojnske jame v sporočilu za javnost. 

Na hitrost izleganja vpliva temperatura okolice

Varuhi človeške ribice iz Postojnske jame, ki se ponašajo tudi z nazivom finalistov prestižne mednarodne nagrade Natura 2000, ki jo podeljuje strokovna komisija EU, počasi odstirajo neznanke, ki jih je okoli človeške ribice še vedno nešteto. Tako so bili letos priča razvoju izredno redkega pojava jajčec “dvojčkov”. Na podlagi empiričnih raziskav lahko potrdijo tudi ugibanja, da na hitrost razvoja zarodkov in izleganja mladičkov vpliva temperatura okolice. Ob višji jamski temperaturi razvoj poteka hitreje.

Leta 2016 so prve mladičke v predelu jame, kjer je konstantna temperatura 8-10 °C, dočakali po štirih mesecih. Letos pa je leglo zmajčkov 2022, ki domuje v predelu z višjo povprečno temperaturo okrog 10-12°C, ekipo biologov z vodjo na čelu presenetilo, saj so se začeli izlegati že po treh mesecih. Torej kar cel mesec prej.

Novi dokazi, nova odkritja

V arhivu laboratorija Postojnske jame  je na deset tisoče posnetkov in redkih fotografij, s pomočjo katerih bomo mi ali naši zanamci ob dragoceni podpori znanstvenikov z Biotehniške fakultete v Ljubljani, še posebej dr. Lilijane Bizjak Mali, lahko prišli do novih ugotovitev. “Lahko bomo recimo z gotovostjo potrdili, ali je življenjska doba človeških ribic res tolikšna, kot predvidevamo. Kakšen genski zapis nosijo in kako poteka njihov življenjski krog. Letošnje dogajanje v jamskem laboratoriju lahko že spremljate tudi v novem Dnevniku človeške ribice 2022 na naši spletni strani,” so sporočili iz Postojnske jame.

Jajčeca je opazil osnovnošolec iz Loč!

Da so v telesu ene od človeških ribic vidna jajčeca, je biologinja Katarina Kanduč opazila že v začetku maja, a dogodkov niso želeli prehitevati. Potrpežljivo so opazovali in čakali, dokler ni nekega dne, sredi rednega obiska šolske skupine, tišine ob akvariju prekinilo pomenljivo nedolžno vprašanje osnovnošolca: »A imate nova jajčeca?« 

15. junij bi bil za osmošolce OŠ Loče povsem običajen zaključni izlet. Naravoslovna ekskurzija pa je presegla vsa pričakovanja. »Res smo presenečeni, da je prav nas doletela čast, da smo prvi videli nova jajčeca,« na naše vprašanje odgovarja 13-letni Jaka Kresnik, ki je že v preteklosti vestno spremljal spletni Dnevnik človeške ribice 2016, in poznal celotno zgodbo iz leta 2016. Zato je tudi tako hitro prepoznal jajčeca. »Zares razgledan učenec,« pokomentira mentorica Vesna Hmelak in dodaja: »Kot zgodovinarka moram poudariti, da sem ponosna, da sem bila del tega dogodka. Vem, da je to svetovno čudo, in navdaja nas poseben občutek, da smo s tem odkritjem postali del zgodovine še zelo neraziskane živali in to v svetu oz. okolju, ki je za nas povsem nedostopen.«

»Da je tokrat jajčeca odkril otrok, nas še toliko bolj navdušuje,« razlaga predsednik upravnega odbora Postojnska jama Marjan Batagelj. »To poleg novega življenja dokazuje tudi, da s svojim delom in poročanjem premikamo meje, spreminjamo odnos do okolja, predvsem pa izobražujemo in vzgajamo. Otroke, profesorje in starše, ki jim je mar za okolje in čisto pitno vodo.«

Ali ste vedeli?

Jamski laboratorij v Postojnski jami so znanstveniki označili kot »pomemben korak pri implementiranju optimalnih življenjskih pogojev za uspešno vzrejo Proteusa v ujetništvu«. A njegova zgodovina je dolga že več kot 90 let.


1914 
–Pionirja moderne speleobiologije E. G. Racovitza in R. Jennel ob obisku Postojnske jame predlagata, da se vsled pestrosti življenja in ugodnih pogojev uredi jamski laboratorij.
1931 – Italijanski speleobiologi uredijo prvo jamsko biološko raziskovalno postajo “STAZIONE BIOSPELEOLOGICA” v t. i. Rovu novih podpisov – današnjem Vivariju.

2014 – Pri Postojnski jami so zaposlili prve biologe in začeli s skrbjo za jamske živali in speleobiološkim raziskovanjem.

Piše: C.R., Foto: Nik Jarh, Matej Podrekar in Žiga Intihar za Postojnsko jamo d. d.