Javna Univerza v Novem mestu bo danes dobila prvega rektorja

Novo, četrto javno univerzo, je Slovenija po več letih prizadevanj akademske sfere in lokalne politike v jugovzhodni Sloveniji dobila februarja letos, ko je državni zbor z glasovi vseh navzočih poslancev potrdil predlog odloka o njeni ustanovitvi. Odlok je določil, da se pod streho nove univerze združi vseh osem obstoječih novomeških visokošolskih zavodov – zasebna Univerza v Novem mestu s štirimi članicami (fakultete za zdravstvene vede, za strojništvo, za poslovne in upravne vede ter za ekonomijo in informatiko), zasebna fakulteta za industrijski inženiring, javni visokošolski zavod fakulteta za informacijske študije, javno-zasebna fakulteta za organizacijske študije ter javna Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Novi univerzi se je kot pridruženi član pridružil tudi zavod Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto. Marca je vlada za vršilca dolžnosti rektorja nove univerze do imenovanja prvega rektorja univerze oz. najdlje do 30. septembra imenovala direktorja zavoda Rudolfovo Janeza Povha. Njegova naloga je bila izpeljati vse potrebno za vpis univerze v sodni register in oblikovanje njenih organov ter druga dejanja, ki so nujna za sam začetek delovanja. Ministrstvo za visoko šolstvo pa je zagotovilo financiranje za prvi dve leti delovanja univerze. Univerza je bila v sodni register vpisana 1. julija. Čez dva dni se je na prvi seji sestal začasni senat univerze, ki je sprejel statut. Tega je nato potrdil še upravni odbor. Za izvolitev rektorja potrebnih 50 odstotkov ponderiranih veljavnih glasov Statut določa, da rektorja na splošnih in neposrednih volitvah izvolijo tri skupine volivcev – visokošolski učitelji, študenti in drugi delavci, ki so zaposleni na univerzi oz. njeni članici, vsaj v obsegu 25 odstotkov ekvivalenta polnega delovnega časa. Pri tem imajo študenti in skupina drugih delavcev vsaka po 20 odstotkov glasov, visokošolski učitelji pa preostalih 60 odstotkov. Kot je za STA povedala predsednica volilne komisije Jelena Klisara, bodo volitve rektorja potekale v sejni sobi Mestne hiše na Glavnem trgu. Začele se bodo ob 7. uri in zaključile ob 19. uri. Glasovnica ne bo vsebovala vprašanja v obliki za in proti, temveč bo na njej navedeno ime, pri čemer bo volivec glasoval tako, da bo obkrožil zaporedno številko pred njegovim imenom. Statut univerze določa, da je za rektorja izvoljen kandidat, ki dobi več kot 50 odstotkov ponderiranih veljavnih glasov, pri čemer se delež ponderiranih glasov preračuna s posebno formulo, ki upošteva težo posameznega glasu. Ker je kandidat samo eden, je tako njegova izvolitev praktično že zagotovljena. Neuradni rezultati volitev bodo predvidoma znani v petek zvečer, ko naj bi jih objavile vse članice univerze. Rektor bo glede na sklep o razpisu volitev mandat začel 1. oktobra, trajal pa naj bi štiri leta. Po poteku mandata je lahko znova izvoljen, vendar skupni mandat po statutu univerze ne sme trajati več kot osem let. Makarovič želi povezati fakultete in urediti prostorske pogoje Makarovič kot glavni cilj svojega mandata, če ga bo seveda dobil, izpostavlja željo, da bi mu uspelo fakultete, ki so bile v preteklosti ločene, povezati v skupno, uspešno zgodbo. Hkrati želi vzpostaviti enotne visoke standarde, ki bodo odražali “najvišji skupni imenovalec tega, kar lahko v univerzo prispevajo vse članice”. “Želim zagotoviti odličen izobraževalni proces, ki sledi in upošteva vse najnovejše in pričakovane tehnološke spremembe, vključno z bistveno povečano vlogo umetne inteligence. Pri tem želim graditi na dosedanjih izkušnjah pri pridobivanju sredstev za pomembne mednarodne evropske raziskovalne in razvojne projekte. Tukaj so dosežki posameznih članic že zdaj impresivni, je pa možno iti še naprej od tega,” je povedal za STA. Visokošolskim učiteljem in sodelavcem želi zagotoviti ustrezno podporo za njihovo raziskovalno in razvojno dejavnost ter poskrbeti za vlaganja v infrastrukturo. “Tukaj imamo že določene zametke, med drugim superračunalnik, vendar je prostora in potreb za nadaljnja vlaganja še precej,” pravi. Izpostavlja tudi potrebo po nadgradnji povezovanja raziskovalne dejavnosti z gospodarstvom in razvijanju mednarodnega ugleda mlade univerze. Kratkoročno bo njegov cilj rešiti prostorske težave, ki jih imajo določene članice, hkrati pa začeti priprave za izgradnjo univerzitetnega kampusa v novomeškem Drgančevju. Ta naj bi na enem mestu prostorsko združil večino članic, hkrati pa zagotovil študentske sobe, ki jih trenutno v Novem mestu primanjkuje. Univerza ima trenutno sedež v prostorih Mestne občine Novo mesto na novomeškem Glavnem trgu. Konec septembra bo predvidoma dobila prostore v prenovljenem Narodnem domu nedaleč stran, a Makarovič izpostavlja, da gre za začasno rešitev. “Prostori v Narodnem domu zagotovo predstavljajo korak naprej, vendar jih še vedno vidimo kot omejeno rešitev, saj ne bodo v celoti rešili naših prostorskih izzivov. Zato trenutno tehtamo različne dodatne možnosti, ki so na voljo v središču Novega mesta. V prihodnje pa seveda računamo na izgradnjo kampusa v Drgančevju, za katerega je občina obljubila, da bo univerzi brezplačno namenila zemljišče,” je povedal. Zaveda se, da je univerzitetni kampus dolgoročen projekt, ki ga bodo morale skupaj peljati univerza, občina in država. “Zahteva pa prve korake že zelo kmalu, če ga hočemo uresničiti v denimo naslednjih petih ali nekaj več letih,” je dejal. Kampus naj bi sicer nastajal postopno, pri čemer bo po Makarovičevih besedah prioriteta izgradnja študentskega doma. Če bo v petek izvoljen za rektorja, kot prvo nalogo izpostavlja tudi oblikovanje celotne strategije univerze. “V ta namen nameravam sklicati strateško konferenco vseh deležnikov in na tej podlagi oblikovati celovit strateški dokument z jasnimi in merljivimi cilji, kje natanko želimo biti čez pet let,” je še povedal. Sicer pa je prepričan, da bo 1. oktobra vse nared, da bo lahko nova univerza začela delo: “Prepričan sem, da bo novo študijsko leto steklo brez večjih težav in da povprečen študent skorajda ne bo zaznal, da smo prešli na univerzo.”