Porast medvrstniškega nasilja in agresivnega vedenja med mladimi in mladostniki je tudi posledica permisivne vzgoje, ki je vpeta v vse pore našega življenja, je bilo slišati na konferenci o preprečevanju nasilja in odzivanju na nujne primere. Konferenca je potekala 19. in 20. aprila.
Po mnenju izrednega profesorja na Alma Mater Europaea Sebastjana Kristoviča je agresivno vedenje otrok in mladostnikov problematika, ki se je v sodobni družbi ne zavedamo dovolj. Danes namreč nismo priča le izjemnemu porastu medvrstniškega nasilja, ampak tudi porastu agresivnega vedenja mladih do staršev, učiteljev in pedagoških delavcev, je izpostavil.
Medtem ko so bile v preteklosti povod za agresivno vedenje med mladimi povečini neurejene razmere doma, danes Kristovič razloge zato vidi zlasti v permisivni vzgoji oziroma “v našem zgrešenem vzgojno-izobraževalnem sistemu, iz katerega smo povsem izrinili vzgojo.”
Permisivna vzgoja, “ko se otroka ne sme omejevati ali se mu postavljati mej,” je po mnenju Kristoviča danes vpeljana v vse pore našega življenja, obenem imamo cele generacije otrok, zasvojene z zasloni pametnih telefonov in družbenimi omrežji. Pozabili pa smo tudi na duševno zdravje otrok.
“V zadnjih 25 letih se je duševno zdravje pri otrocih do 19. leta starosti poslabšalo za 70 odstotkov. Ogromno je vedenjskih motenj, duševnih stisk in bolezni,” je poudaril Kristovič. Danes otrokom nudimo in kupimo vse, ne znamo pa jim več pokazati smisla življenja, “torej za kaj se živi,” je dodal.
Posledica permisivne vzgoje in pretirane birokratizacije, kjer je prav vse treba določiti na podlagi uredb, zakonov in predpisov, pa je tudi to, da se je pedagoški delavec strokovno in osebnostno degradiral, še meni Kristovič. Pedagoškemu delavcu se je s tem odvzela “avtonomija, avtoriteta in pedagoško dostojanstvo, ki ga tako visoko cenijo v skandinavskih in drugih razvitih državah,” je izpostavil med drugim.
Žrtev medvrstniškega nasilja lahko postanejo tudi otroci z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) je izpostavil diplomirani zdravstvenik, zaposlen na Psihiatrični kliniki Ljubljana, Matic Novak, ki se je tudi sam v otroštvu srečal z motnjo ADHD. Skoraj polovica otrok z omenjeno motnjo je bila v šoli namreč ustrahovana, večina ima tudi zelo malo prijateljev. Tveganje, da postanejo žrtve nasilja, je za otroke z motnjo ADHD sedemnajstkrat večje, je poudaril.
Z omenjeno motnjo sicer živi od 6,8 do 10,2 odstotka ljudi na svetu, ob čemer je zaskrbljujoč tudi podatek, da se z omenjeno motnjo v svetovnem merilu srečuje ena od štirih oseb v zaporu. Več kot 15 odstotkov oseb z omenjeno motnjo je v letu 2021 zlorabljalo ali bilo odvisnih od alkohola in drog, prav tako se z njo srečuje približno 25 odstotkov odraslih, ki poiščejo pomoč za zdravljenje od odvisnosti, je nanizal.
Dvodnevna konferenca o preprečevanju nasilja in odzivanju na nujne primere ERAC je pilotni projekt, katerega vizija je postati vsakoletni dogodek na regionalni in mednarodni ravni, na katerem se bodo obravnavale aktualne problematike globalne varnosti, zaščite in reševanja. Udeleženci so se letos dotaknili različnih aktualnih tem, kot so medvrstniško nasilje, strelski napadi in pohodi, roparski terorizem in drugi tragični dogodki z množičnimi žrtvami.
