Leto 2023: Pogled v zvezdnato nebo

0
149
(Foto: Pixabay)

Prihajajoče leto bo prineslo precej zanimivih astronomskih pojavov, so sporočili študentje magistrskega študija ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, ki so sporočilo za javnost pripravili pod vodstvom mentorja dr. Janeza Kosa. Zapisali so, da bodo v nasprotju s preteklimi leti boljše možnosti za opazovanje največjih meteorskih rojev, že v začetku leta bomo lahko opazovali komet C/2023 E3 (ZTF), obenem pa leto 2023 ne bo postreglo z vidnim mrkom.

Najmočnejša meteorska roja, Perzeidov in Geminidov, bosta v letu 2023 zelo dobro vidna, saj bosta nastopila v bližini mlaja. Prvega bo mogoče opazovati poleti z vrhuncem v noči iz 12. na 13. avgust, ko bo mogoče našteti do 75 meteorjev na uro, drugi pa bo vrhunec dosegel v noči iz 14. na 15. december s kar 150 utrinki na uro.

Že v začetku leta bomo lahko opazovali komet C/2023 E3 (ZTF), ki bo najsvetlejši januarja in februarja, medtem ko se bo Zemlji najbolj približal 2. februarja. A ker je svetle komete zelo težko napovedati na fakulteti opozarjajo, da se skozi leto lahko prikaže še kakšen, tako kot se je leta 2020 nepredvideno pojavil komet Neowise.

Žal v prihodnjem letu iz naših krajev ne bo viden noben Lunin ali Sončev mrk. Večjo srečo bodo imeli v Ameriki, kjer bo 14. oktobra viden kolobarjasti Sončev mrk. Tega vidimo, ko Luna zaradi prevelike oddaljenosti ne uspe prekriti celotnega Sonca, mrk pa se pokaže kot ognjeni prstan na nebu.

Drugi Sončev mrk v letu 2023 bodo lahko videli v Indoneziji in Avstraliji 20. aprila. Ta mrk bo nekaj prav posebnega, saj bo v Avstraliji viden kot popoln, v Indoneziji pa kot kolobarjast mrk, kar se po besedah strokovnjakov s fakultete zgodi le enkrat na deset let.

Najbolj nenavaden astronomski dogodek v prihodnjem letu bo 12. decembra, ko bo asteroid Leona za nekaj sekund prekril zvezdo Betelgeza v ozvezdju Orion. Deseta najsvetlejša zvezda bo zato za nekaj sekund navidezno povsem izginila z nočnega neba. Podobno kot pri Sončevih mrkih bo pojav viden le v majhnem delu sveta, v delih Turčije, Italije, Španije in Portugalske, ter na jugu Floride. Spričo majhnosti asteroidov se podoben dogodek v povprečju zgodi le enkrat na okoli deset let.

Konjunkcija Marsa, Venere in Lune se bo zgodila 22. junija zvečer. Takrat si bodo vsi trije objekti zelo blizu na nebu in bodo dobro vidni tudi s prostim očesom, saj bo osvetljen le ozek Lunin srp. Skupaj bodo vsi trije zašli okoli 23.41.

Leto 2023 bo postreglo tudi z obletnicama dveh pomembnih astronomov. Minilo bo 50 let od smrti nizozemskega astronoma Gerarda Petra Kuiperja, ki je predlagal, da nekateri pritlikavi planeti in kometi izvirajo iz pasu za Neptunovo orbito. Pred 150 leti pa se je rodil nemški fizik in astronom Karl Schwarzschild, ki je prvi našel točne rešitve Einsteinovih enačb splošne relativnosti za črno luknjo.

Opazovanje zanimivejših astronomskih dogodkov organizirajo tudi na Astronomskem observatoriju na Golovcu. Astronomske navdušence vabijo na dneve odprtih vrat na observatoriju, ki potekajo ob vsaki menjavi letnih časov. Prav tako na observatoriju potekajo tudi mesečna predavanja o aktualnih astronomskih temah, ki jim sledi opazovanje s teleskopi.

Z. P., STA