Mednarodni dan izobraževanja letos osredotočen na umetno inteligenco in izobraževanje

0
97
UI (Foto: Pixabay)

Letošnji mednarodni dan izobraževanja, 24. januar, poteka pod geslom Umetna inteligenca in izobraževanje: Ohranjanje človeške vloge v svetu avtomatizacije. Mednarodni dan tokrat spodbuja razmislek o moči izobraževanja, ki posameznikom in skupnostim omogoča, da razumejo in vplivajo na tehnološki napredek, izpostavlja Unesco.

 

Ker sistemi, ki jih poganjajo računalniki in umetna inteligenca, postajajo vse bolj izpopolnjeni, se meje med človeško namero in delovanjem strojev pogosto zabrišejo, navaja Unesco. To sproži kritična vprašanja o tem, kako ohraniti, ponovno opredeliti in v idealnem primeru povzdigniti človeško delovanje v dobi tehnološkega pospeševanja.

“Umetna inteligenca ponuja velike priložnosti za izobraževanje, če njeno uporabo v šolah vodijo jasna etična načela. Da bi ta tehnologija v celoti izkoristila svoj potencial, mora dopolnjevati človeško in družbeno razsežnost učenja, ne pa ju nadomeščati. Postati mora orodje v službi učiteljev in učencev, pri čemer je glavni cilj njihova avtonomija in dobro počutje,” je ob dnevu opozorila generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay.

“Dobro je, da imajo učitelji in strokovni sodelavci v šolah osnovno vedenje o uporabi umetne inteligence in podatkov, da lahko na ta način smiselno, kritično in etično uporabljajo razpoložljiva tehnološka orodja. Smiselna in varna uporaba umetno-inteligenčnih sistemov lahko na ta način tudi izboljša učni proces,” so na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje v sporočilu za javnost navedli besede ministra Vinka Logaja. Logaj je poudaril še, da se moramo zavedati morebitnih pasti in preverjati, ali so umetno-inteligenčni sistemi, ki jih uporabljamo, zanesljivi, varni in zaupanja vredni.

Ob mednarodnem dnevu izobraževanja pa je nekaj statističnih podatkov o izobraževanju v Sloveniji pripravil Statistični urad RS (Surs). V šolskem letu 2023/2024 je bilo v Sloveniji v vrtce vključenih 84.522 otrok oz. 86 odstotkov vseh otrok, starih od ena do pet let. To je bilo za 24 odstotnih točk več kot pred 19 leti oz. v šolskem letu 2004/2005. Predšolsko vzgojo je izvajalo 988 vrtcev in njihovih enot, od tega 868 javnih in 120 zasebnih. 94 odstotkov otrok je sicer obiskovalo javne vrtce.

Otroci v Sloveniji v osnovno šolo običajno vstopajo v letu, ko dopolnijo šest let. V šolskem letu 2023/2024 je bilo med prvošolci 11 odstotkov sedemletnikov. Delež sedemletnikov, ki so prvič prestopili šolski prag, je bil največji v zasavski statistični regiji, kjer je znašal 15 odstotkov, najmanjši pa v pomurski regiji, kjer je bil le šest odstotkov.

V šolskem letu 2023/2024 je bilo v srednje šole vpisanih 89 odstotkov mladih, starih od 15 do 18 let. 47 odstotkov dijakov je bilo vpisanih v srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje, 35 odstotkov v srednje splošno izobraževanje, 16 odstotkov v srednje poklicno izobraževanje ter dva odstotka v nižje poklicno izobraževanje.

V terciarno izobraževanje je s prvim vpisom v 1. letnik dodiplomskega in enovitega magistrskega študija v šolskem letu 2023/2024 vstopilo 13.446 študentov. 48 odstotkov se jih je vpisalo v visokošolski univerzitetni študij, 44 odstotkov v visokošolski strokovni študij, osem odstotkov pa v enoviti magistrski študij. Med novinci je bilo več žensk (59 odstotkov) in več rednih študentov (84 odstotkov).

V šolskem letu 2023/24 je v slovenskih vrtcih za otroke skrbelo 12.440 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. V osnovnih šolah je poučevalo 18.824 učiteljev, v srednjih pa 6490. Na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah je delalo 5604 višješolskih in visokošolskih učiteljev ter njihovih sodelavcev.