Mladi na trg dela pogosto pridejo brez potrebnih kompetenc

0
207
(Foto: Freepik)

Zavod RS za zaposlovanje po sedmih letih zaključuje projekt Krepitev svetovalnega dela z mladimi. Evalvacija je pokazala, da so se sodelujoči večinoma zaposlili hitreje, ob tem pa tudi, da mladi na trg dela pogosto prihajajo brez ustreznih kompetenc, za kar da je kriv izobraževalni sistem. Na zavodu so se ob tem zavzeli za nadaljnjo pomoč mladim.

Generalni direktor zavoda Mitja Bobnar je na predstavitvi evalvacije projekta v Ljubljani izpostavil, da imamo v Sloveniji rekordno nizko brezposelnost mladih do 29. leta. Kot je dejal, je bilo v tej skupini brezposelnih še pred nekaj leti prek 40.000 oseb, septembra pa jih je bilo manj kot 10.000. Tedaj so jih na zavodu našteli 9249, kar je rekordno malo.

Dobri rezultati so po Bobnarjevih besedah tudi posledica programov, kot je iztekajoči se program Krepitev svetovalnega dela z mladimi, ki je bil leta 2015 vzpostavljen v okviru Jamstva za mlade. Ponudil je specializirane svetovalce za mlade brezposelne, ki so “sicer najhitreje zaposljivi, a ko pride recesija tudi prvi, ki izgubijo službe in pridejo na zavod”.

Raziskava je pokazala, da so se mladi brezposelni, ki so sodelovali s specializiranim svetovalcem, v večini primerov zaposlili hitreje, in sicer po 127 dneh brezposelnosti (ostali v povprečju po 146 dneh). Specializirani svetovalci globlje razumejo problematiko, pomemben je njihov odnos in razumevanje mladih, sta v predstavitvi izsledkov podčrtali Tjaša Redek in Polona Domadenik s Centra za poslovno odličnost Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Redek je strnila zaključke raziskave med svetovalci, ki so mlade brezposelne razdelili v tri skupine: osebe, ki rabijo širšo pomoč; osebe, ki iščejo zaposlitev in potrebujejo predvsem podporo, informacije; ter osebe z več problemi, ki potrebujejo celosten pristop oz. vključitev več institucij.

Glede na ugotovitve svetovalcev, sodelujočih v projektu, so ključne težave mladih pri iskanju zaposlitve povezane s prevozom (nimajo vozniškega izpita, nimajo dostopa do dobro urejenega javnega prometa) ter varstvom otrok. Nekateri se “se še iščejo”, imajo težave z neskladjem med željami, znanji in potrebami na trgu dela, prisotne pa so tudi psihološke in ostale zdravstvene težave.

Domadenik pa je med izsledki raziskave med mladimi najprej podčrtala, da pogosto zaključijo izobraževanje, ne da bi dobili ustrezne kompetence. Pri tem ni varčevala s kritiko na račun fakultet, ki da jim pogosto ni mar za to, kaj išče trg.

Mladim je sicer glede na raziskavo po njenih besedah pomemben odnos s svetovalcem, “razumevanje in obojestransko zaupanje”. Izkazalo se je, da si želijo dodatnih poklicnih kvalifikacij in veščin ter stikov s potencialnimi delodajalci.

Med koristnimi programi v okviru aktivne politike zaposlovanja so po oceni mladih programi praktičnih usposabljanj, pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij, možnost opravljanja izpita iz poznavanja zakona o splošnem upravnem postopku, učenje računalniških programov ali tujih jezikov. Med programi, ki bi si jih želeli obiskovati, pa so tečaji, ki bi jim omogočili nadgradnjo splošnih ali poklicnih kompetenc ter več tečajev, ki izboljšujejo kakovost življenja in mentoriranje.

Mladi si v veliki večini želijo zaposlitve v javnem sektorju (37 odstotkov si jih želi službe v javni upravi, 10 odstotkov v zdravstvu, devet odstotkov v šolstvu).

Raziskovalki Redek in Domadenik sta skladno z zaključki evalvacije menili, da je na mestu razmislek o uvedbi specializiranega svetovanja tudi za druge skupine, ob tem pa še o tesnejšem sodelovanju z delodajalci.

Bobnar pa je podčrtal, da mladi ostajajo ranljiva skupina brezposelnih, pri čemer verjame, da na zavodu, ko gre za njihovo zaposlovanje, zmorejo “še več in še bolje”.

Da bi bilo zaposlovanje mladih še uspešnejše, si želi polnega zagona projekta dolgoročnega napovedovanja kompetenc oz. potreb trga dela in vključitve več deležnikov vanj, tudi iz izobraževalne sfere in gospodarstva. Posebno priložnost za zmanjševanje brezposelnosti med mladimi vidi tudi v projektu Dostojno delo za vse, pri katerem zavod sodeluje z delodajalskimi organizacijami, zavzema pa se še za krepitev kariernih središč.

J.S., STA