Šolsko leto se je začelo tudi za srednješolce

V srednje šole je v šolskem letu 2026/27 vpisanih okoli 88.000 dijakov, kar je približno tisoč več kot v lanskem šolskem letu. Med približno 26.004 dijaki, vpisanimi v prvi letnik, jih je 954 v nižjem poklicnem izobraževanju, 5324 v programih srednjega poklicnega izobraževanja, 9962 v programih srednjega strokovnega izobraževanja, 2124 v poklicno-tehniških izobraževalnih programih in 7640 v gimnazijskih programih. Novince so v srednjih šolah sprejeli na različne načine. Na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini so četrtošolci novincem pripravili sprejem, na katerem so jih nagovorili in jim podarili simbolična darila.

“Nismo pričakovali, da nam bodo dali naloge. Sedaj moramo nositi naokoli to torbo z listom z nalogami, tisti pa, ki je ne bo nosil, bo dobil kazen,” je povedal dijak prvega letnika Matija. To nalogo bodo novinci morali opravljati do prihodnjega tedna, ko jih bodo s krstom sprejeli v šolsko skupnost. Ajdovski dijaki tako danes iz šole niso odhajali popisani, medtem pa je na ulicah več slovenskih krajev opaziti močno popisane in s spreji poškropljene dijake. Na več srednjih šolah je na prvi šolski dan kot del fazaniranja namreč precej razširjeno popisovanje prvošolcev, pri čemer dijaki uporabljajo denimo alkoholne in druge flomastre, kemične svinčnike, spreje in ličila. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino najostreje obsojajo vsakršno ravnanje, ki dijake ponižuje, ustrahuje ali ogroža njihovo varnost in dostojanstvo.

“Dogodki, o katerih poročajo mediji ob začetku novega šolskega leta, ne predstavljajo sprejemljivega načina sprejema dijakov prvih letnikov v srednješolsko okolje, temveč nedostojno in neprimerno vedenje, ki mu nikjer ni mesta,” so navedli v sporočilu. Fazaniranje po njihovih navedbah ni sprejemljivo, kadar vključuje poniževanje ali ustrahovanje. “Takšnih ravnanj ni mogoče opravičevati s tradicijo ali običaji. Šole si prizadevajo ustvarjati varno, vključujoče in spodbudno okolje, v katerem se dijaki ob vstopu v novo izobraževalno obdobje počutijo sprejete in varne,” so zapisali.

Minister Borut Rončević je bil zaskrbljen in pretresen. “Takšno vedenje je nedopustno in ga najostreje obsojam. Začetek šolskega leta mora biti čas pričakovanj in novih priložnosti, ne pa poniževanja ali ustrahovanj. V naši družbi in šolskem prostoru ni prostora za ravnanja, ki posegajo v dostojanstvo in varnost mladih,” so povzeli njegove besede.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa opozarjajo tudi na tveganje za poškodbe kože. Poudarjajo, da je zabava v redu, dokler je varna in prostovoljna. “Ko nekdo nekoga prisili, ponižuje, poškoduje ali izpostavi nevarnosti, to ni več zabava,” so poudarili na NIJZ. Dijake pozivajo k previdnemu in kulturnemu obnašanju. Posebej previdni naj bodo pri uporabi alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, pri dejavnostih, pri katerih lahko pride do padcev, udarcev ali drugih poškodb, pri popisovanju teles z neprimernimi snovmi, pri siljenju v dejanja, ki jih posameznik ne želi, pri slačenju ali drugih dejanjih, ki posegajo v zasebnost, pri spolnih namigih, dotikanju ali drugih oblikah spolnega nasilja, pri poniževanju, žaljenju ali izpostavljanju pred skupino, pri snemanju in objavljanju fotografij ali posnetkov brez soglasja ter pri pritisku skupine, da mora posameznik sodelovati. “Če nekdo reče ‘ne’, je to dovolj,” so navedli. Kot so poudarili na NIJZ, imajo pri preprečevanju nasilja pomembno vlogo tudi starši in šola.

Na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani so se dijaki, profesorji in zaposleni v zavodu ob začetku šolskega leta zbrali pri maši, ki jo je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Mlade je spodbudil, naj ne postavljajo meja svojim sposobnostim in prihodnosti. “Uspešen zaključek letnika, matura in drugi trenutni cilji so le neposredni načrti, ne pa meje tega, kar lahko človek postane,” so njegove besede v zavodu povzeli v sporočilu za javnost. Ravnatelj tamkajšnje gimnazije Rihard Režek je v nagovoru dijakom izpostavil pomen medsebojnih odnosov, saj si v zavodu prizadevajo “graditi skupnost, ki temelji na sočutju, sprejemanju in medsebojni pomoči”. Tudi predsednik dijaške skupnosti Anže Lenart je na slovesnosti celotne zavodske skupnosti, ki med drugim vključuje tudi vrtec in osnovno šolo, opomnil na pomen medsebojne pomoči in solidarnosti, saj da “lahko samo s tem kot skupnost lažje dosežemo dobre rezultate”. Na tej skupni slovesnosti so slavnostno dvignili zastavo in ob začetku šolskega leta pripravili kulturni program.

Pomen medvrstniškega sodelovanja je izpostavil tudi ravnatelj ajdovske Srednje šole Vena Pilona Andrej Rutar, opažajo namreč, da ga je manj, kot ga je bilo včasih. “Zato želimo ustvariti pogoje, da bi ga ponovno vzpostavili, saj je to lahko zelo koristna prva pomoč pri prvih težavah posameznikov,” je dejal. Glede kadrovskih težav, s katerimi se srečujejo številne šole, pa je dejal, da pri njih večjih težav nimajo, le občasne. Učitelje so uspešno pridobivali tako, da so mladim omogočali prakso in tako marsikoga zadržali na šoli, je pojasnil. Poleg učiteljskega kadra so pred začetkom šolskega leta zaposlili tudi drug potreben kader, denimo kuharje, popolnoma so prenovili tudi šolsko kuhinjo. Letošnjo jesen bodo uredili pogoje za gibalno ovirane, saj bodo na šoli zgradili dvigalo.

Ajdovsko srednjo šolo, ki združuje programe gimnazije, predšolske vzgoje in nižjega poklicnega programa pomočnik v biotehniki in oskrbi, bo letos obiskovalo 548 dijakov. “Število dijakov je bilo pred leti res nekoliko nižje, s tem smo imeli tudi nekaj težav, vendar pa se zadnja leta število giblje okoli 500,” je povedal Rutar. Letos je poln tudi dijaški dom, v njem bo prebivalo 185 srednješolcev. Gimnazijski program obiskujejo predvsem dijaki iz bližnje okolice in Vipavske doline, medtem ko v ostala programa prihajajo mladostniki tudi iz bolj oddaljenih krajev.