Mladinski simfonični orkester ESYO se je poklonil Tartiniju

0
83
European Spirit of Youth Orchestra (Foto: ESYO FB)

V portoroškem Avditoriju je občinstvo včeraj prisluhnilo glasbi Tartinija in Mozarta v izvedbi mednarodnega mladinskega simfoničnega orkestra ESYO (European Spirit of Youth Orchestra). Koncert je potekal v počastitev 330. obletnice rojstva Giuseppeja Tartinija.

 

ESYO deluje od leta 1994 pod umetniškim vodstvom in dirigentsko palico Igorja Corettija Kureta. Združuje 48 glasbenikov iz 18 evropskih držav, starih od 13 do 19 let. Dve leti zaradi pandemije covida-19 ni nastopal, poslušalcem se je znova predstavil v tem mesecu.

V Portorožu bo z mladimi glasbeniki kot gost igral italijanski violinist Giovanni Angeleri, ki je pred leti dobil tudi Paganinijevo nagrado.

Prireditelji z nizom dogodkov letos obeležujejo 330. obletnico rojstva znamenitega Pirančana, violinista in skladatelja Tartinija (1692 – 1770).

Italijanski skladatelj in violinist iz časa Beneške republike se je rodil in odraščal v Piranu. Krstili so ga 8. aprila 1692 v cerkvi sv. Jurija v Piranu in ta datum sprejeli za dan njegovega rojstva. Rodil se je očetu, ki se je na današnjo slovensko obalo preselil iz Firenc kot trgovec, in materi, potomki ene najstarejših plemiških družin v Piranu. V tem obmorskem mestecu je pridobil prva znanja, nato pa je odšel na študij prava v Padovo. Še ne dvajsetleten se je poročil z varovanko padovanskega nadškofa, zaradi česar je moral zbežati iz mesta.

Zatekel se je v samostan v Assisi, kjer je intenzivno študiral violino in osnove kompozicije ter raziskoval zakonitosti akustike. Po vrnitvi v Padovo je bil imenovan za prvega violinista in koncertnega mojstra v baziliki sv. Antona, kjer je deloval večino življenja. Ustanovil je tudi violinsko šolo, ki so jo obiskovali učenci iz vse Evrope. Ali se je še kdaj vrnil v Piran, ni znano, imel pa je redno korespondenco s člani družine. Umrl je v Padovi 26. februarja 1770.

Na izoblikovanje njegovega kompozicijskega sloga je vplival baročni skladatelj Arcangelo Corelli, zaradi različnih okraskov in pogoste rabe trilčkov pa ga glasbeno zgodovinopisje prišteva med rokokojske skladatelje. Zapustil je približno 130 violinskih koncertov in številne sonate za violino, med katerimi je najbolj znana Vražji trilček, ki jo je po legendi napisal, ko mu jo je v sanjah zaigral vrag. Zapustil je tudi nekaj teoretičnih razprav o načelih glasbene harmonije, s katerimi je vplival na razvoj violinske tehnike in glasbe nasploh.