Občine Kranj, Bled, Kranjska Gora, Jesenice, Jezersko, Vodice in Žiri, Zavod RS za varstvo narave, Biotehniški center Naklo, Osnovna šola Šenčur ter Razvojna agencija Sora 10. junija pripravljajo veliko delovno akcijo Očistimo Gorenjsko invazivk. K sodelovanju v akciji odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst vabijo prostovoljce.
Invazivne tujerodne rastline s svojim agresivnim širjenjem povzročajo ogromno škodo v naravnem okolju. Zato je na osnovi lanskoletnega primera dobre prakse, ki jo je kot prva izvedla Mestna občina Kranj, letos na Gorenjskem nastala pobuda, da se občine povežejo in pripravijo skupno akcijo odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin, so sporočili iz Razvojne agencije Sora.
Za datum velike delovne akcije so izbrali soboto, 10. junija. Ure in lokacije čiščenja bodo objavljene na spletnih straneh Mestne občine Kranj, Razvojne agencije Sora in Zavoda RS za varstvo narave. Informacije o odstranjevanju invazivnih rastlin v sodelujočih občinah in organizacijah bodo dostopne tudi na njihovih spletnih straneh.
V akciji bodo svoje moči poleg organizatorjev združili šolarji, dijaki, taborniki in prostovoljci, ki jih bodo pri prepoznavanju invazivnih tujerodnih rastlin usmerjali usposobljeni koordinatorji. K sodelovanju vabijo vse zainteresirane posameznike in različna društva, zaradi lažje organizacije pa prosijo za predhodne najave. Kot poudarjajo, bodo veseli vsakega para rok.
Na območju Gorenjske je glede na podatke portala Invazivke.si, trenutno zabeleženih približno 40 invazivnih tujerodnih vrst. Najpogostejše so žlezava nedotika, enoletna suholetnica, kanadska in orjaška zlata rozga ter japonski dresnik. Vse pogosteje pa se pojavljajo tudi nekatere druge, ki so se v naravo razširile z vrtov in parkov. Širijo se s semeni, ki jih raznašajo veter, voda in ptice, pri širjenju pa jim nevede pomagamo tudi ljudje, če ostanke z vrtov namesto v zbirni center ali domači kompost odlagamo v naravo.
Invazivne tujerodne rastline pogosto tvorijo goste sestoje, ki negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, saj izpodrivajo domorodne vrste, povzročajo gospodarsko škodo in lahko tudi negativno vplivajo na človeško zdravje. Z njihovim odstranjevanjem preprečimo ali omejimo njihovo širjenje ter s tem zmanjšamo negativne vplive, pojasnjujejo na Zavodu RS za varstvo narave.
Kot poudarjajo, gre za dolgotrajen proces. Odstranjevanje invazivk namreč zahteva večletno delo, vztrajnost in natančnost. Z vztrajnostjo pa lahko vrsto na posamezni lokaciji trajno odstranimo in damo novo priložnost domorodnim vrstam, da ponovno zasedejo svoje mesto v naravi.
C.R., STA
