Na strokovnem posvetu na temo Brez čebelarja ne bo čebel so se včeraj spomnili potrditve in razglasitve svetovnega dneva čebel na pobudo Slovenije v OZN pred petimi leti. “Slovenija, zgleduj se po čebelah,” je na današnjem praznovanju v državnem svetu poudaril predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.
Brez čebel ni hrane in ni prehranske varnosti. Po podatkih čebelarske zveze je namreč tretjina svetovne pridelave hrane odvisna od čebel. “Zaščita čebel in drugih opraševalcev ter promocija in razvoj čebelarstva kot trajnostne in sonaravne gospodarske panoge so temelj za ohranjanje zdravega okolja ter biotske raznovrstnosti za pridelavo zdrave hrane,” je povedal predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je dejala, da je tudi v čebelarstvu izrednega pomena širjenje znanja in omogočanje dohodka prebivalcem podeželja. “Z zadovoljstvom ugotavljam, da se z različnimi ukrepi, ki jih izvajamo v okviru skupne kmetijske politike in nacionalnih programov, krepi gospodarska dejavnost čebelarjenja,” je navedla.
Po njenih besedah se s številnimi ukrepi v kmetijstvu in gozdarstvu pripomore k zaščiti čebel in divjih opraševalcev, s programi in ukrepi se spodbuja raziskave, ob sodelovanju raziskovalnih inštitucij pa se izvaja prenos znanja, sofinancira posodobitev čebelarske opreme. “S tem dolgoročno izboljšujemo pogoje za delo čebelarjev in ekonomičnost v čebelarstvu,” je dejala.
Dodala je, da si bodo za čim boljše učinke prizadevali tudi s strateškim načrtom skupne kmetijske politike za obdobje 2023 do 2027 in intervencijami v čebelarstvu. Ob tem je navedla, da se Slovenija v sklopu evropskih predpisov zavzema za natančneje zapisane podatke o poreklu medu, v zadnjih letih pa je cilj posaditi čim več medovitih rastlin in s tem zagotoviti hrano čebelam in drugim opraševalcem.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu in nekdanji kmetijski minister Dejan Židan se je spomnil dogodkov pred petimi leti. Zavzel se je za še večje povezovanje ter pomoč in podporo čebelarstvu, predvsem državam, ki potrebujejo slovensko znanje. Tudi podpredsednik mednarodne zveze čebelarskih združenj Apimondija Peter Kozmus je izpostavil nujnost sodelovanja in pomoči, saj se mnoge države soočajo z veliko večjimi težavami kot Slovenija.
Slovenija je po Nočevih besedah narod čebelarjev. Kljub zgodovini, tradiciji in kulturi pa so pogoji za čebelarstvo v Sloveniji slabi. Kot je orisal, v zadnjih 10 letih pridelamo manj kot 15 kilogramov medu po panju, medtem ko v Argentini dosežejo prek 100 kilogramov medu po panju. “A imamo bogato znanje,” je poudaril.
To znanje moramo po Kozmusovih besedah deliti. Pri tem je opisal težke razmere za čebelarjenje v Latinski Ameriki, Avstraliji in v Afriki. “Pred nami so tudi globalne klimatske spremembe,” je opozoril in med ukrepi naštel pomembnost ukrepov tako za čebele in ostale opraševalce ter ljudi. “Če bomo zagotovili pogoje, v katerih bodo čebele lahko lepo živele, bo takšen svet tudi bolj prijazen za nas,” je opisal.
Na posvetu so govorili o pomenu znanja, dobre oskrbe čebeljih družin ter o odgovornosti čebelarja za čebele in čebelje pridelke. Podelili so nagrade in priznanja. Državni prvak v kategoriji cvetlični med 2022 je čebelar Peter Gruden, v kategoriji akacijev med 2022 Čebelarstvo Klemenčič, v kategoriji lipov med 2022 čebelar Milan Lisjak in v kategoriji kostanjev med 2022 čebelar Tilen Velkovrh.
Z. P. , STA
