Na Univerzi v Ljubljani smo v okviru Tedna Univerze podelili nazive zaslužna profesorica in zaslužni profesor UL upokojenim visokošolskim učiteljicam in učiteljem Univerze za pomembne prispevke k razvoju znanstvene ali umetniške panoge in za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela.
Prejemnico in prejemnike nazivov sta nagovorila rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, in slavnostna govornica, zaslužna profesorica dr. Irena Rogelj.
“Univerzi in naši akademski skupnosti ste posvetili velik del svojega življenja. S svojim delom ste prispevali k izobrazbi številnih generacij mladih, ki so že ali pa še bodo prevzeli vodenje družbe. S svojim raziskovalnim delom ste prispevali v zakladnico človeškega znanja in k napredku človeštva. S svojim umetniškim delom ste bogatili našo družbo, s svojim strokovnim delom ste skrbeli, da številni podstati naše družbe delujejo, kot je potrebno. Na Univerzi v Ljubljani smo hvaležni za vse, kar ste vložili v našo akademsko skupnost in v celotno družbo. Po zaslugi vseh vas smo odlična univerza in obljubljam vam, da se bomo vaši nasledniki trudili nadaljevati vaše poslanstvo in skrbeti za nadaljnji napredek Univerze v Ljubljani,” je prejemnico in prejemnika častnih nazivov nagovoril prof. dr. Gregor Majdič.
Zaslužna profesorica dr. Irena Rogelj z Inštituta za mlekarstvo in probiotike, redna profesorica za področji Mlekarstvo in Prehrana, je v svojem nagovoru opozorila na pomen poklica učitelja v času velikih družbenih sprememb: “Z digitalizacijo in umetno inteligenco je videti pridobivanje znanja zelo enostavno in nehote se vprašamo, bodo učitelji v prihodnje sploh še potrebni, se bo njihova vloga zmanjšala? Verjemite, da ne, celo nasprotno, prepričana sem, da bo njihova vloga vse pomembnejša. Prav obilje podatkov in njihova hkratnost kličeta po verodostojnem poznavalcu, ki zna v poplavi podatkov in informacij vzpostaviti red in presoditi zanesljivost in uporabnost posameznih vsebin. Učiteljeva vloga je nenadomestljiva že na intelektualni ravni pedagoškega procesa, še mnogo bolj pa na osebnostni. Še tako popolna baza podatkov, napredni računalniški algoritmi in umetna inteligenca ne morejo nadomestiti intelektualnih razprav in kritične presoje, ki se lahko vzpostavita med sodelovanjem študenta in učitelja.”
Nazive zaslužna profesorica, zaslužni profesor so prejeli:
Prof. dr. Franc Habe na predlog Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Franc Habe je s svojim pedagoškim, raziskovalnim in strokovnim delom zaznamoval področje živinoreje, predvsem je bil neizbrisno prisoten pri razvoju slovenske konjereje in konjeniškega športa in pobudnik ter ustanovitelj slovenske konjeniške akademije. Odlikujejo ga bogat znanstvenoraziskovalni opus, dolgoletno sodelovanje pri upravljanju Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, članstvo v mnogoterih komisijah, za kar je prejel številne nagrade in priznanja, tudi za življenjsko delo.
Prof. dr. Mihael Jožef Toman na predlog Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Prof. Toman je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za biologijo, ustanovil Skupino za limnologijo, ki jo je uspešno vodil do upokojitve. Posvečal se je študiju bioloških procesov in življenjskih združb v tekočih in stoječih celinskih vodah ter biološkim čistilnim napravam. Posebno pozornost je namenjal raziskavam evtrofikacije in biološkemu vrednotenju vodotokov. V zadnjih letih se je ukvarjal z vplivi hormonskih motilcev na vodne ekosisteme. Njegova predavanja so bila interaktivna in iskriva.
Prof. Janez Koželj na predlog Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani
Prof. Janez Koželj je na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani deloval med letoma 1974 in 2018. Kot teoretik, arhitekt in urbanist je sproti spremljal in soustvarjal najbolj napredna mednarodna in domača spoznanja na področju urbanizma in arhitekture. Razvijal je inovativne pristope učenja arhitekture in postavil temelj za uveljavitev samostojne oblikovalske discipline urbanizma. Je dolgoletni mestni arhitekt in urbanist ter podžupan Mestne občine Ljubljana. Njegov ustvarjalni opus sega od grafičnega oblikovanja, arhitekture, urbanizma pa vse do načrtovanja prostora velikih meril.
Prof. dr. Anton Grizold na predlog Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Anton Grizold je do upokojitve deloval kot redni profesor za obramboslovje in varnost v mednarodnih odnosih na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Razvijal in poučeval je predmete s področja nacionalne in mednarodne varnosti, prav tako je na tem področju vseskozi deloval raziskovalno. S svojim pedagoškim in raziskovalnim delom je skupaj s predhodniki iz drugih strok in znanstvenih disciplin ter obramboslovnimi sopotniki postavil temelje obramboslovju kot sodobni znanosti o obrambi in varnosti v Sloveniji.
Prof. dr. Jurij Franc Tasič na predlog Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Jurij Franc Tasič je priznan strokovnjak in s 27 doktorskimi mentorstvi zelo priljubljen mentor na področju elektrotehnike in računalništva. Njegovi številni aplikativni in mednarodni raziskovalni projekti obsegajo področja zgodnjih računalniških sistemov, obdelave signalov, napredne algoritme v telekomunikacijah, multimedijske sisteme, umetno inteligenco in medicinsko diagnostiko. Akademske dosežke dopolnjuje z odgovornimi vodstvenimi funkcijami v gospodarstvu in družbi.
Prof. dr. Vojeslav Vlachy na predlog Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologjo
Prof. dr. Vojeslav Vlachy je v več kot 40-letni karieri vidno prispeval k razvoju fizikalne kemije in prepoznavnosti Univerze v Ljubljani v svetu. Kot redni profesor je uvedel poučevanje statistične termodinamike in vzpostavil številna mednarodna sodelovanja. Rezultati njegovih raziskav so objavljeni v številnih uglednih revijah, njegova dela so visoko citirana. Za svoje delo je prejel več priznanj, vključno s Zoisovo nagrado in častnim doktoratom Nacionalne akademije znanosti Ukrajine.
Prof. dr. Borut Mavko na predlog Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Borut Mavko je upokojeni profesor jedrske tehnike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Njegova zapuščina so dvoletni magistrski program Jedrska tehnika, primerljiv s sorodnimi programi na drugih svetovnih univerzah, doktorski program ter številni doktorji in magistri s področja jedrske tehnike. Bil je in ostaja pomemben promotor tesnega sodelovanja med Univerzo v Ljubljani in Institutom Jožef Stefan, v okviru katerega študentje Univerze v Ljubljani enostavno dostopajo do raziskovalnega jedrskega reaktorja Instituta Jožef Stefan.
Prof. dr. Igor Kononenko na predlog Fakultete računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Igor Kononenko je ugleden pedagog in raziskovalec s področij strojnega učenja, umetne inteligence, nevronskih mrež in kognitivnega modeliranja. Je avtor 234 znanstvenih člankov in je z več kot 17.000 citati drugi najbolj citirani znanstvenik na področju računalništva v Sloveniji. Leta 2001 je ustanovil Laboratorij za kognitivno modeliranje na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki je postal raziskovalno uspešen in kadrovsko največji laboratorij na fakulteti.
Prof. dr. Franc Kosel na predlog Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Franc Kosel izkazuje izjemen opus na svojem znanstvenoraziskovalnem, pedagoškem in strokovnem področju. S svojim zavzetim in nesebičnim delovanjem je kot nekdanji dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in zvest sodelavec Univerze v Ljubljani postavil visoke etične in strokovne standarde ter pustil neizbrisen pečat pri razvoju in krepitvi ugleda fakultete v mednarodnem merilu ter gospodarstvu in družbi kot celoti.
Prof. dr. Samo Štefanac na predlog Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Samo Štefanac je s svojim znanstvenim, pedagoškim in strokovnim delom pomembno vplival na razvoj umetnostnozgodovinske vede. S svojimi mednarodno pomembnimi raziskavami na področju gotske in zgodnjerenesančne umetnosti Srednje Evrope in jadranskega prostora, predvsem z analizo umetnostnih izmenjav med Dalmacijo in Apeninskim polotokom, je spremenil pogled na pomen umetnostnih središč in obrobja. S široko mednarodno mrežo kolegov je tlakoval pot za nadaljnje raziskave mlajših generacij.
Prof. dr. Ana Plemenitaš na predlog Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Ana Plemenitaš je bila redna profesorica biokemije in molekularne biologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in gostujoča profesorica na University of California San Francisco v ZDA. Bila je dolgoletna predstojnica Inštituta za biokemijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja doktorskega programa Biomedicina na Univerzi v Ljubljani. Je prejemnica Lavričevega priznanja na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in Lapanjetove nagrade Slovenskega biokemijskega društva za vrhunske dosežke na področju biokemijskih znanosti.
C. R., UL
