Na vrhu mednarodne raziskave PISA, ki jo izvaja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ostajajo učenci iz azijskih držav, izhaja iz danes objavljenih ugotovitev za leto 2025. Te sicer razkrivajo doslej najslabši povprečen rezultat bralne, matematične in naravoslovne pismenosti 15-letnikov, zlasti na bralnem področju.
Mednarodna raziskava PISA, ki od leta 2000 poteka v triletnih ciklih, se je uveljavila kot pomemben pokazatelj učinkovitosti izobraževalnih sistemov ter je deležna velike pozornosti nacionalnih vlad. V vsakem od ciklov je glavnina zajema podatkov posvečena enemu od treh področij, tokrat je to naravoslovje. V preizkusih, povezanih z raziskavo, je sodelovalo 760.000 mladih iz 91 držav in ozemelj.
Tako kot že v predhodnih izdajah so tudi tokrat na vrhu raziskave glede na vsa tri zajeta področja, pa tudi na novo dodano računalniško reševanje problemov, azijske države. Štiri kitajske province in metropole Peking, Šanghaj, Jiangsu in Zhejiang zasedajo prva mesta na področju matematike in naravoslovja, medtem ko pri bralni pismenosti prednjači Singapur.
Lestvico najboljših dopolnjujejo Macao, Tajvan, Japonska in Južna Koreja. V prvo deseterico sta se na vseh treh področjih uvrstili še Estonija in Velika Britanija. Na naravoslovnem področju so med desetimi najboljšimi tudi Kanada, Nova Zelandija in Avstralija, na matematičnem Švica, na bralnem pa še Irska in Nova Zelandija. Nadpovprečne rezultate so denimo zabeležili tudi na Finskem, podatke povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Tokratna izdaja raziskave sicer ugotavlja najslabši povprečen rezultat doslej. Medtem ko se rezultati pri znanosti v precejšnji meri ohranjajo, je padec izrazit pri branju in matematiki, je dejal strokovnjak za izobraževanje pri OECD Eric Charbonnier. Najslabši, zlasti z vidika desetletnega obdobja med letoma 2015 in 2025, so bili rezultati na področju bralne pismenosti.
To pri OECD izpostavljajo kot še posebej zaskrbljujoče, saj, kot poudarjajo, prek branja učenci spoznavajo večino šolske snovi, bodisi pri reševanju računskih problemov, analizi zgodovinskega vira ali razlagi znanstvene izkušnje. Organizacija to pripisuje več dejavnikom, od preobrazbe bralnih navad, povezanih z razširjenostjo zaslonov, upada zanimanja za branje pri mladih do sprememb v odnosu do šole po pandemiji covida.
Opažajo, da imajo učenci veliko več težav pri odgovarjanju na vprašanja, ki terjajo kompleksne kognitivne procese, razmislek, branje daljših besedil in koncentracijo. Kljub splošnemu poslabšanju pa pri OECD izpostavljajo, da je več držav od leta 2022, ko so bili preizkusi opravljeni nazadnje, tudi napredovalo. Med temi so Velika Britanija, Turčija, Slovaška in Kostarika. Napredek so zabeležili še v Kambodži, Jordaniji, na Tajskem in v Savdski Arabiji, navaja OECD.
C. R., STA
