Pod okriljem KUD Sodobnost International letos 18. sezono poteka bralni projekt Naša mala knjižnica, ki je namenjen spodbujanju branja med najmlajšimi. Strokovnjakom na področju vzgoje ponujajo literaturo, ki nagovarja mlade bralce, otrokom pa tudi premišljen nabor visokokakovostnih slikanic in delovne zvezke, ki so jih poimenovali Ustvarjalniki.
Stanje bralne pismenosti pri nas ni na zavidljivem nivoju, denimo le štiri odstotke dijakov dosega najvišje ravni bralne pismenosti, je na današnji novinarski konferenci poudarila koordinatorka programa Alenka Urh. Prepričani so, da mentorji branja veliko svojega truda posvečajo temu, da bi se trend obrnil na bolje, zagotovo pa bodo potrebne korenite sistemske spremembe. Projekti za spodbujanje branja, kot je Naša mala knjižnica, so po njenem mnenju pomembni, ker kontinuirano skrbijo za dvig nivoja bralne kulture.
Namen projekta je med drugim pomagati mentorjem branja in jim ponuditi “motivacijsko orodje, s katerim lahko sodobne otroke, ki so z vseh strani obkroženi z raznoraznimi digitalnimi svetovi”, spodbudijo k branju. Otroke pa želijo motivirati, da bi “v roko samoiniciativno vzeli knjigo, da bi začutili, da je to prijetna dejavnost, da ne gre zgolj za neko pasivno dejavnost, ki jo moraš opravljati v šolskem okolju, ampak za prijeten način preživljanja prostega časa”.
Projekt so obogatili tudi z aktivnostmi, kot so Izmenjava literarnega junaka med prijavljenimi vrtci in šolami, Pismo presenečenja, ki ga za sodelujoče otroke napiše eden od avtorjev vključenih knjig, in natečaj Naj bralni kotiček za razred, ki uredi najbolj domiselni prostor za branje. Izpostavili so tudi Bralni vlakec, ki spodbuja branje v domačem okolju. Lani je pri njem sodelovalo 1972 otrok, skupaj so prebrali 20.943 knjig, piše v sporočilu za javnost.
Kot je še poudarila koordinatorka programa, branje med mladimi najbolj upade na prehodu v tretjo triado, zato bodo v prihajajočem šolskem letu pozornost namenili tudi starejših osnovnošolcem. V sklopu tega je nastal Ustvarjalnik 3, ki je namenjen učencem od 5. do 7. razreda.
Pisateljica in nekdanja učiteljica Majda Koren, katere knjigi Protideževna juha in Na koncu Rimske ceste sta letos vključeni v projekt, je predstavila nekatere svoje kreacije in projekte. Njej najljubši del poklica učiteljice je bilo izmišljati si naloge za učence.
V preteklem šolskem letu je v projektu sodelovalo več kot 35.000 otrok iz slovenskih šol in vrtcev, priključili so se tudi partnerji s Hrvaške, Poljske, iz Estonije, Severne Makedonije, Grčije in Italije. V šolskem letu 2025/2026 pa bodo v projekt vključene izobraževalne ustanove iz Italije in Hrvaške.
Na novinarski konferenci so predvajali tudi videoposnetke, na katerih so tuji mentorji potrdili pozitivne učinke projekta na mlade bralce, med drugim se je na nenasilen način vzpostavila tudi komunikacija med učiteljem in učencem ter med učiteljem in starši.
C. R., STA
