Pri varuhu človekovih pravic v praksi opažajo še veliko izzivov, da bodo vsakemu otroku v Sloveniji njegove pravice tudi dejansko zagotovljene. Pomembno vlogo pri tem ima tudi država, ki je dolžna skrbeti za dobrobit otrok in ščititi dostojanstvo posameznega otroka in mladostnika, so po posvetu v Mariboru v sporočilu za javnost zapisali pri Varuhu.
V Narodnem domu v Mariboru je potekal posvet z naslovom Otroci v primežu družbenih dogajanj, ki ga že dve desetletji vsako jesen pripravi Policijska uprava Maribor v okviru projekta Mladi in kriminal. Na posvetu je sodeloval tudi namestnik varuha človekovih pravic, odgovoren za otrokove pravice, Jože Ruparčič, ki je predstavil nekaj razmišljanj o nasilju med mladimi kot družbenem problemu in nekatere aktivnosti institucije varuha človekovih pravic pri zaščiti njihovih pravic.
Po njegovih besedah pri varuhu človekovih pravic ves čas opozarjajo na ničelno toleranco do nasilja nad otroki in mladostniki, posebno pozornost pa namenjajo tudi medvrstniškemu nasilju. Opozoril je, da lahko družbena neenakost in njegove osebne okoliščine vplivajo na položaj otroka, njegovo socialno vključenost, osebno moč in možnosti za izobraževanje ter uspešnost v šoli.
Dodatno ranljivi so otroci z različnimi osebnimi okoliščinami, kot sta spol ali vera, otroci tujcev oziroma migranti, otroci s posebnimi potrebami in drugi. Med drugim je spomnil tudi na obdobje pandemije, ko so se interakcije preselile na splet, s tem pa se je prav tam razmahnila tudi možnost nekaterih nasilnih ravnanj, ki še niso nujno dovolj poznana.
Ruparčič je navedel vrsto projektov, ki jih podpira Varuh in pri katerih intenzivno sodeluje. Tako je bil eden prvih, ki je podprl ustanovitev Hiše za otroke (Barnahus). Namestnik varuha je izpostavil še 56. člen ustave, ki določa, da se otrokom zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem.
V tej luči je država po njegovem mnenju dolžna skrbeti za dobrobit otrok, ne samo z ustvarjanjem materialne, temveč tudi procesne ureditve, ki bo otroku zagotovila ustrezno aktiven položaj v postopkih odločanja o stvareh, ki ga zadevajo.
Ruparčič je izpostavil še, da varuh na področju varstva in zaščite otrokovih pravic deluje proaktivno, s posebno brezplačno telefonsko številko in elektronskim naslovom pa imajo otroci in mladostniki možnost svoje težave oziroma kršitve pravic Varuhu predstaviti tudi neposredno.
Današnjega posveta se je po podatkih Policijske uprave Maribor udeležilo več kot 200 udeležencev, med njimi pedagogi, strokovni delavci, delavci centrov za socialno delo, tožilci, sodniki, delavci zdravstvenih in vzgojnih zavodov, psihologi in mnogi drugi, ki se pri delu srečujejo z mladimi in njihovimi težavami.
“Policisti se zavedamo, da mladi še iščejo svoj prostor pod soncem,” je dejal Beno Meglič, vodja Sektorja kriminalistične policije policijske uprave Maribor. Da bi pravočasno prepoznali tveganja, ki jih ogrožajo in jim na tej poti pomagali, moramo zato stopiti skupaj, je še izpostavil.
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge na ministrstvu za notranje zadeve Slavko Koroš pa je med drugim izpostavil, da je poslanstvo odraslih, da prenašajo lastne življenjske izkušnje na mlade, jih učijo odgovornosti. S tem je treba začeti že v vrtcih, cilj pa je vzgajati generacije, ki jim bo nasilje tuje, ki bodo znale kritično razmišljati in tudi reševati spore brez nasilja, poudarja.
Podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra je poudarila, da lahko v boju proti medvrstniškemu nasilju in različnim oblikam zasvojenosti veliko naredimo s spodbujanjem mladih k aktivnemu, kakovostnemu preživljanju prostega časa, k vključevanju v šolske in zunajšolske aktivnosti, je izpostavila.
J.S. , STA
