Pogledi slovenskih in hrvaških pedagoških delavcev na stanje v družbi

0
384
Na srečanju slovenskih in hrvaških pedagogov. Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) in Hrvatsko društvo katoličkih pedagoških djelatnika (DKPD). (Foto: DKPS)

Globalizem je v polnem zamahu, spremlja ga moralna kriza in nespoštovanje zakonov. Pojavljajo se številni družbeni problemi: gospodarski, politični in medčloveški. Vse se relativizira. Relativizira se zakonska zveza, družina, spolna pripadnost, pripadnost narodu in državi. Prezirajo se vrednote, na katerih je nastala in obstala naša civilizacija. Takšno stanje pušča hude posledice v vsakdanjem življenju, vpliva na vzgojo otrok, izobraževanje, na kulturno in znanstveno področje. Mnogi ljudje niso dovolj občutljivi za to dogajanje. Žalostno je, da so med njimi tudi izobraženci, kar dodatno odpira prosto pot globalističnim silnicam.

 

Nekateri pedagoški delavci se odzivajo na programe izpopolnjevanja, v katerih se predstavljajo vsebine o transseksualnosti, o „spremembi“ moškega v ženski spol in obratno. Na teh seminarjih se jim ponujajo prirejene psihološke vsebine ter pravni napotki za spolno fluidnost oseb.  Znanstveno je dokazano, da ni možno zamenjati spola temveč le simulirati zunanje znake nasprotnega spola. Znanstveno dejstvo je tudi, da poskus “vrnitve” k lastnemu spolu oziroma detranzicija pogosto ni več možna in da so hormonski in kirurški posegi za namen “spremembe” spola v mladosti škodljivi za zdravje. Prav tako so klinične izkušnje in obsežne študije, med katerimi so študije neodvisne znanstvenice dr. Hilary Cass v Združenem kraljestvu ter ugotovitve finskega psihiatra dr. Riittakerttu Kaltiale pokazale, da je neutemeljen pogosto citirani argument, da bodo mladi, ki želijo spremeniti svojo spolno identiteto, storili samomor, če jim to ne bo dovoljeno. Dogaja se prav nasprotno. Dosedanji podatki jasno kažejo na pojav družbene epidemije oziroma porast spolne disforije med mladimi, zlasti med dekleti, prav pod vplivom družbenih omrežij in aktivistične propagande. Zato je več evropskih držav, na primer Finska, Švedska, Francija in Velika Britanija, prepovedalo ali znatno omejilo hormonsko in kirurško “spremembo spola za mladoletnike.

Politično-liberalne sile so dobro organizirane, na vse načine si prizadevajo uničiti človeško vrsto. Časopisi in drugi mediji so polni dezinformacij. Površnemu opazovalcu izgleda, kot da vlada velika zmešnjava, vendar to ni slučajno. Če se bolj poglobimo v omenjeno situacijo, opazimo zelo dobro in sistemsko organizirano delovanje, ki poteka po točno izbranih in dobro razdelanih metodah, ki so usmerjene k točno določenim ciljem eugenike in transhumanizma. Ideološko in materialno zelo veliko pridobijo prav upravljavci iz ozadja, ki to vodijo in usmerjajo. Njih ne zanima resnica, ne posameznik, ne družina, ne narod in tudi država ne. Za njih je merljiv le profit. Izkoriščajo mednarodne in državne institucije, preko katerih poskušajo vsiliti svoje cilje, to je ideološko usmerjanje otrok oziroma njihovo čim bolj zgodno seksualizacijo. Ne zanimajo jih družine in njihove težave v prizadevanju, da bi izvajale svojo primarno biološko in vzgojno vlogo.

Opisane razmere zahtevajo odločno pozornost in delovanje vseh: staršev, vzgojiteljev in pedagoških delavcev. Enako se pričakuje tudi od Cerkve in drugih družbenih institucij, če te niso že prepredene z globalističnimi silnicami in si še želijo kaj storiti.

Če bi se starši znali in zmogli polno posvetiti otrokom in poizvedovati, kaj vse se jim ponuja in vsiljuje v vrtcih in šolah v občutljivi fazi življenja, ko si ti šele oblikujejo pogled na svet in življenje, bi bili bolj proaktivni in njihova moč bi bila ključnega pomena. Globalistični aktivisti to dobro vedo, so zelo organizirani in agresivni in   navidez z nedolžnimi metodami dela z otroki ponujajo vsebine, ki otroke čustveno, duševno in duhovno pohabljajo.

Zdrav razum ne more sprejeti sugestij kot so branje literarnih besedil polnih pedofilskih, pornografskih, morbidnih in brutalno nasilnih vsebin s pesimističnimi in mračnimi pogledi na svet in človeka, z banaliziranjem življenja in spodbujanjem samomorov, s ciničnimi in brezčustvenimi liki, ki se vulgarno izražajo in imajo animalistična nagnjenja … To je potop zdravega razuma”, so napisali člani Hrvaškega društva katoliških pedagoških delavcev (HDKPD) v eni izmed zgibank (2019), v kateri so navedli del izbora sodobne literature za domače branje, vključene v novi kurikul za predmet Hrvaški jezik.

Kot pedagoški delavci se soočamo z velikimi izzivi. Ali si bomo upali zbrati dovolj moči in odločnosti ter se upreti tem negativnim trendom, ali pa bomo zmignili z rameni in rekli, da se ne splača, da ni možno storiti nič? Tega si ne smemo dovoliti, ne sme nas prevzeti malodušje, ker prav na to druga stran čaka in s tem računa. Poiskati moramo nove in različne poti za (samo)krepitev in premišljeno delovanje. Povezovanje s sorodnimi skupinami in društvi je le ena izmed poti. Moramo se povezovati tudi znotraj ustanov, v katerih delamo, znotraj lokalnih in širših skupnosti v državi ter z enako mislečimi in delujočimi posamezniki in skupinami zunaj državnih meja. Vsak poskus zaščite otrok pred globalistično ideologijo, je vreden našega prizadevanja.

Člani Društva katoliških pedagogov Slovenije smo izpeljali že nekaj uspešnih dejavnosti za vzgojitelje, učitelje, starše in učence v slovenskem in mednarodnem okolju. Ne bomo se tu ustavili. Nasprotno, še intenzivneje se bomo mednarodno povezovali, izmenjevali ideje in pripravljali skupne čezmejne dejavnosti.

Pred nekaj dnevi smo naredili majhen korak v tej smeri. Tako smo se 8. maja na Hrvaškem srečali s predstavniki Hrvaškega društva katoliških prosvetnih delavcev (HDKPD). To je bilo zanimivo in idejno bogato delovno srečanje. Na tem prvem sestanku v Zagrebu, v prostorih Matice hrvatske, smo v nekajurnem pogovoru drug drugemu predstavili svoje dosedanje dejavnosti. Ugotavljali smo, da so naše dejavnosti dokaj podobne, nekatere tudi povsem enake, da stojimo pred povsem enakimi družbenimi problemi, da se pedagoški delavci srečujemo s podobnimi izzivi v vzgojno-izobraževalnem procesu, predvsem pa nas družijo podobni cilji in skupne vrednote. Najbolj izzivajoči in problematičen izziv je globalistična agenda, ki še posebno agresivno in nerazumno vsiljuje ideologijo spola (genderologija) in propagira številne „spolne identitete“. Cilj tega je izničiti naravni spol – moški in ženski. Ta ideologija izničuje posameznikovo osebnost, relativizira in želi razvrednotiti zakonsko zvezo, družino in tradicionalne vrednote in narodno identiteto. Iztrgati nas želi iz človeške narave, krščansko-judovske kulture ter zahodnoevropske civilizacije.

Leta 2000 so kolegi iz Hrvaškega društva katoliških pedagoških delavcev začutili hitro spremembo odnosa zlasti, ko je šlo za izražanje pripadnosti narodu. V javnosti se je preko javnih medijev sistemsko ustvarjala negativna podoba hrvaške države in o Hrvatih kot o narodu. Istočasno se je v državo začel vračati jugoslovanski duh, ki so ga vnašali bivši komunisti. Izničevali so zmagovalni ponos nacije in narodove vrednote ter v državi počasi začeli odpirati pot globalističnim liberalnim in neo komunističnim silnicam.

To spominja na določene družbene poteze tudi v slovenskem okolju.

V obeh društvih občutimo podobne posledice zaradi korona krize (lookdown). Onemogočen je bil osebni stik, ki pomeni veliko, in nekateri ljudje so se postopoma medsebojno oddaljili.

Vse navedeno so zadostni in tehtni razlogi za nujno mednarodno povezovanje, medsebojno podporo in skupno delovanje, ker so silnice, ki delujejo proti nam, zelo dobro načrtovane, premrežene in delujejo sistemsko.

Po drugi strani opažamo porast mladih, ki prepoznavajo univerzalne človeške in krščanske vrednote kot življenjske in resnične in se vključujejo v številne dragocene projekte. Na Hrvaškem je občudovanja vredno delovanje združenja Mladi za domovino, gibanje Hrvaška za življenje, združenje Savao, ki živi v solidarnosti z brezdomci in najbolj ranljivimi, podružnice Svetovne mladinske zveze na Hrvaškem in še drugi. Prepoznavajo potrebo mladih po idealih in njihovo predano delo za gradnjo boljšega sveta kot znamenje časa in odgovor na človeško hrepenenje po dobrem, lepem in resničnem, kljub poskusom zanikanja in zatiranja tega hrepenenja.

Na srečanju v Zagrebu in v osebnem stiku smo nanizali stične točke, na katerih lahko začnemo skupaj delovati.

Pričakovali bi tudi večje zanimanje in željo po povezovanju med nosilci cerkvenih funkcij, ki bi bili pripravljeni z nami javno nastopati proti tem globalističnim zablodam. Pri skupnem opredeljevanju za resnico in zavzemanju za občečloveške vrednote bi nas močneje okrepilo nasproti globalističnim trendom. Vzemimo primer hrvaškega kolega, dosedanjega predsednika Hrvaškega katoliškega društva prosvetnih delavcev, magistra znanosti s področja vzgoje, Ivico Đakovića, ki je napisal strokovno knjigo z naslovom:  Zakon, družina, človekove pravice in svoboda. Objavljena je bila leta 2023, a žal odlična knjiga s težavo išče pot do tistih, ki potrebujejo podporo, kljub dejstvu, da je v državi število deklariranih kristjanov zelo veliko. Podobno zaznavamo tudi v slovenski družbi.

DKPS in HKDPD se lahko pohvalita z organizacijo mednarodnih konferenc za krščanske pedagoške delavce (SIESC). Hrvaško društvo je konferenco v okviru združenja SIESC pripravilo leta 2007, slovensko društvo pa štirikrat, 2000, 2004, 2014 in zadnjič leta 2024.

Obe društvi želita komunicirati s širšo javnostjo, prizadevajo si posredovati izčrpne informacije in vabila na konference, srečanja in okrogle mize, na katerih se obravnavajo družbeno aktualne vsebine za učitelje, mlade, starše in širšo javnost. Na 7. mednarodni konferenci, ki bo v Sloveniji, v Kamniku novembra 2025, pričakujemo tudi kolege iz Hrvaške. Naslov konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države je: Korenine narodovega drevesa.

Pri vsem tem pričakujemo pomoč zavetnikov naših društev: bl. Antona Martina Slomška, zavetnika DKPS in bl. Ivana Merza, zavetnika HKDPD – obeh znanih zavetnikov vzgoje in izobraževanja ter ljubezni do mladih.

V imenu hrvaškega društva sta na delovnem sestanku v Zagrebu sodelovali Matija Grgat, podpredsednica društva in Jadranka Tukša, tajnica društva. Iz slovenskega društva pa so na sestanku sodelovali Helena Kregar, predsednica društva, p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent, Dragica Motik, mag. Albin Vrabič in Marija Žabjek, člani društva.

Piše: Dragica Motik