Posledice draginje in rasti življenjskih stroškov močno čutijo tudi študenti

0
178
(Foto: Pexels)

Ob mednarodnem dnevu študentov, ki ga obeležujemo danes, v Študentski organizaciji Slovenije opozarjajo predvsem na bivanjsko problematiko študentov in problematiko njihovega predvsem duševnega zdravja. Študentska organizacija Univerze na Primorskem pa opominja, da posledice draginje in rasti življenjskih stroškov vplivajo tudi na študente.

Kot je na temo bivanjske problematike za STA komentiral Marko Ruperčič iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), premalo postelj v študentskih domovih in posledično dragi najemi na trgu močno obremenjujejo študentski proračun. “Ne čudi, da kar polovica študentov med študijem biva s starši oz. družino, saj je to tudi za tiste mlade, ki bi si v času študija želeli osamosvojitve od staršev, izjemno težko,” je poudaril. Dodal je, da kar tretjina študentov tako najema posteljo na trgu, v povprečju pa zanjo plačujejo preko 250 evrov mesečno, kar znaša skoraj polovico celotnega povprečnega mesečnega proračuna študenta.

Poleg bivanjske problematike se študenti soočajo tudi s problematiko duševnega zdravja oz. zdravstveno problematiko na splošno. “Epidemija covida-19 je razgalila dolgo zanemarjeno področje, saj raziskave kažejo, da so študenti najbolj ogrožena skupina prebivalstva z vidika kakovosti duševnega zdravja,” je opozoril Ruperčič.

Programi za izvajanje podpore so po njegovem mnenju podhranjeni, zato je treba okrepiti politike na tem področju, ob tem pa ponovno razmisliti o uvedbi zdravstvenih domov za študente v Mariboru in v Slovenski Istri, ki sta študijski središči, po zgledu Ljubljane. “Kar nekaj študentov se sooča tudi z izpadom iz zdravstvenega zavarovanja tudi pred 26. letom, zato je treba za vse študente zagotoviti brezplačno zdravstveno zavarovanje,” je še poudaril.

Tako ŠOS kot Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) opozarjata, da je inflacija prizadela veliko mladih, dijakov in študentov, zlasti tiste, ki bivajo v najemnih stanovanjih. “Z inflacijo in rastjo življenjskih stroškov se soočajo vse družbene skupine, vendar pa smo študenti vseeno nekoliko bolj občutljivi na tovrstne spremembe, saj za večino temeljni prihodek predstavlja študentsko delo. V dani situaciji je študentsko delo nujen socialni korektiv, ki omogoča, da se študenti lažje spopadajo z draginjo,” so v sporočilu za javnost zapisali v ŠOUP.

Kot je pojasnil Ruperčič, pa se bo z 20-odstotnim dvigom državnih štipendij, ki so ga na ŠOS dosegli v začetku tega leta, nekoliko ublažil vse slabši socialni položaj najšibkejšim dijakom in študentom. “Kljub temu pa te še vedno ne zadostujejo za brezskrben študij brez nuje po opravljanju dela,” je opozoril.

V teh dneh se tako v ŠOS kot v ŠOUP intenzivno ukvarjajo z dijaki in študenti, ki so v času epidemije covida-19 sodelovali pri njenem obvladovanju in so na podlagi zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 upravičeni do dodatka za opravljeno delo. Kot poudarjajo na študentskih organizacijah, morajo dodatke prejeti vsi študenti, ki so v času epidemije pomagali v zdravstvenem sektorju, zato so jim v pomoč pri reševanju morebitnih težav.

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v študijskem letu 2021/22 v terciarno izobraževanje v Sloveniji vpisanih 81.715 študentov, kar je 1,2 odstotka študentov manj kot leto prej. V visokošolsko izobraževanje je bilo vpisanih 71.094 študentov, medtem ko se je v višjih strokovnih šolah izobraževalo za 10.621 študentov.

Z.P., STA