Revija za literaturo in kulturo Sodobnost je bila ustanovljena pred 90 leti. Obletnico revije so z večerom glasbe in poezije obeležili v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so tudi podelili letošnje nagrade za najboljšo kratko zgodbo, najboljši esej ter nagrado in priznanje sončnica na rami za spodbujanje veselja do branja.
Odgovorni urednik revije Sodobnost, ki jo izdaja Kulturno-umetniško društvo Sodobnost International, Evald Flisar je v izjavi povedal, da je razlogov, da se je revija obdržala devet desetletij verjetno več, je pa revija po njegovih besedah izstrelila v literarno orbito praktično vse literarne generacije od svojega nastanka do danes.
Sama prihodnost revije je po njegovem odvisna ne samo od lokalnih razmer, ampak tudi od prihodnosti človeštva, “ki na žalost, kot vemo vsi, ne gre po pravi poti”, zato si ne upa ničesar napovedati. Spomnil je, da je v Evropi 132 podobnih revij, ki so še tiskane.
Direktorica Javne agencije za knjigo, ki sofinancira revijo Sodobnost, Katja Stergar je v izjavi izpostavila častitljivo obletnico revije ter dodala, da gre za revijo, ki posega na različna polja literarnega ustvarjanja, je polno posvečena tudi dramatiki in otroški literaturi, v njej pa so v vseh teh letih dobili možnost objavljanja izvrstni avtorji. Prav tako založba Sodobnost International z nagradami, ki jih podeljuje, spodbuja kakovostno ustvarjanje kratkih zgodb in esejev ter hkrati skrbi za promocijo branja in izboljšanje bralne kulture pri nas, je še dodala.
Sodobnost je slovenska revija za književnost in kulturo, ki izhaja od leta 1933. Do leta 1941 je izhajala pod imenom Sodobnost, po letu 1946 kot Novi Svet, nato med letoma 1953 in 1963 kot Naša sodobnost ter od leta 1963 ponovno kot Sodobnost. Edini premor v izhajanju je revija doživela med triletnih kulturnim molkom v času druge svetovne vojne. Je ena od treh najstarejših evropskih kulturnih revij. Od leta 2012 je glavna urednica revije Jana Bauer.
Nagrado za najboljšo kratko zgodbo anonimnega natečaja revije Sodobnost je letos je prejela Veronika Simoniti za Balado o izmeri sence, nagrado za najboljši slovenski esej Mojca Pišek za esej Konec zgodovine, komajda začetek. Obe nagradi sta vredni tisoč evrov.
V letošnji nadpovprečno kakovostni beri kratkih zgodb prav posebej izstopa Balada v izmeri sence, je utemeljila žirija.
“S tržaškim Vittoriom Benussijem, eksperimentalnim psihologom in izumiteljem poligrafa, je zgodba sicer zasidrana v konec 19. in začetek 20. stoletja, zaznamuje pa jo prepišna mediteranska lega znanstvenikovega rojstnega kraja, razpetost med Gradcem in Padovo, upanjem, ki so ga vzbujali novi mejniki v znanosti, ter sence novih poglavij zgodovine. Avtoričina suverena pripovedna magija pa tragično usodo pozabljenega profesorja nadgradi z občutjem brezčasja in tako pričara vinjeto, ki združuje nasprotja med znanim in neznanim, dosegljivim in nedosegljivim, med razumom in neskončnostjo,” je izbiro utemeljila žirija.
Veronika Simoniti je izrazila veselje, da ta nagrada prihaja ravno v času lažnih novic in umetne inteligence, saj njena zgodba govori ravno o izumitelju nekakšnega prototipa detektorja laži. “Gotovo bi Benussi znal opisati in skušal izmeriti simptome tega obdobja,” je dodala. Izrazila je veselje, da nagrada sovpada z 90-letnico revije Sodobnost in ji zaželela, da bi še naprej izhajala v takem obsegu in na papirju ter še naprej “kljubovala temu nesramnemu času”.
Najboljšo kratko zgodbo je soglasno izbrala tričlanska žirija v sestavi predsednik Dušan Šarotar ter članici Lucija Stefančič in Katja Klopčič Lavrenčič. Na natečaj je sicer letos prispelo 128 kratkih zgodb, nominiranih za nagrado pa jih je bilo 11.
Najboljši esej je med desetimi nominiranci soglasno izbrala prav tako tričlanska žirija pod vodstvom Alenke Urh, člana pa sta bila Evald Flisar in Andrej Blatnik.
“Zmagovalno besedilo se z izjemno gibkostjo sprehodi po Zemeljski obli in osvetli razne mikro in makro premike v globalni politiki ter odgovarja na vprašanja, ki si jih še nekaj let nazaj sploh ne bi zastavljali, vsaj ne v takšnem obsegu in s tako grenkim priokusom. Kaj so zahodne vrednote in kdo ali kaj jih v resnici najbolj duši? Kakšni so simptomi dolgega covida na telesu Evrazije, če se izrazim z avtoričinimi besedami, in kako se to pozna na oblikovanju zunanje politike Evropske unije? Zgodovinski spomin je lahko tudi varljiv. Izkrivljena slika, ki jo kaže, pa lahko usodno vpliva na krojenje prihodnosti z mojstrskim ihtenjem peres peresa, opozarja avtorica. In se hkrati povsem upravičeno obregne od pretirano poenostavljene in enostranske interpretacije trenutnega krvavega vrenja na vzhodu Evrope. Esej v dlan subtilno vzame ves svet in slogovno brezhibno ter z občudovanja vrednim uvidom v globalno dogajanje bralcem nastavi povečevalno steklo, skozi katero utegnemo tudi sami prebrati drobni tisk na osebnih izkaznicah narodov, s katerimi si delimo naš vse manjši veliki modni planet,” je izbiro nagrade za najboljši eseje utemeljila predsednica žirije Alenka Urh.
Zaradi odsotnosti nagrajenke je nagrado v imenu Mojce Pišek prevzela pisateljica Dijana Matković, ki je tudi prebrala sporočilo nagrajenke. Ta je zapisala, da nagrado razume kot priznanje poskusu neevropocentričnega razumevanja političnih in družbenih premikov ter dekoloniziranega mišljenja pri razlaganju dogajanja v svetu.
“Zahodni centrizem se kaže kot vse bolj neuporaben v času, ko se obnavljajo hladnovojna mentaliteta in blokovske delitve, ter v času, ko so izzivi prihodnosti spet tako veliki, da mnoge skupnosti pred njimi bežijo v ozke spoznavne okvirje svojih lastnih nacionalnih koristi,” je še zapisala.
Nagrado KUD Sodobnost International sončnica na rami za spodbujanje veselja do branje, ki je prav tako vredna tisoč evrov, je letos prejela knjižničarka Monika Javornik na Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah, priznanji sončnica na rami pa knjižničarka Andreja Nagode Burger iz Osnovne šole Komenda Moste ter specialna in rehabilitacijska pedagoginja Ajda Lalić iz Osnovne šole Roje-Domžale.
Prav tako tričlansko žirije sončnice na rami so sestavljale predsednica Marijanca Ajša Vižintin ter članici Katja Klopčič Lavrenčič in Nika Mušič.
Včerajšnjo prireditev v Etnografskem muzeju je popestrila glasba dua Aritimija ter branje poezije priznanih slovenskih pesnikov, kot so Uroša Zupana, Miklavža Komelja in drugih, ter dveh mladih pesnic, Lucije Mirkac in Katje Gornik.
