Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri Unicefu Slovenija je zadnja tri leta v občinah po Sloveniji vodil in izvajal pobudo dojenju prijazno mesto, ki si prizadeva za vzpostavitev dojenju prijaznega okolja v občinah. Prvi občini, ki sta prejeli naziv Dojenju prijazno mesto, sta Slovenj Gradec in Mislinja.
Dojenje, ki je normalen način prehranjevanja novorojenčkov in dojenčkov z vsemi potrebnimi hranili za njihovo rast in razvoj, zagotavlja optimalno zdravje, ščiti pred vplivi okolja in spodbuja razvoj otrokovega imunskega sistema, je na današnji novinarski konferenci izpostavila predsednica odbora za spodbujanje dojenja Andreja Tekauc Golob.
Dojenje ima tudi ugodne učinke na doječe matere, ki kasneje redkeje zbolijo za rakom na dojkah in jajčnikih. Prav tako je dojenje ekonomsko manj obremenjujoče za družine in tudi z ekološkega vidika najboljši način hranjenja otrok.
Ob tem je dojenje tudi naložba za boljšo prihodnost družbe, saj je med drugim zaradi številnih zdravstvenih prednosti za mamo in dojenčka povezano z nižjimi stroški zdravstvene oskrbe. “Vsak vloženi dolar v dojenje ustvari 35 dolarjev ekonomskega donosa,” je ob tem izpostavil izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.
A čeprav je dojenje naravno, ni vedno enostavno. Po besedah Bergoča številne družbe namreč ne uspejo ustrezno podpreti žensk pri dojenju, zaradi česar večina otrok po svetu ne more v celoti izkoristiti prednosti dojenja. Doječe družine se namreč ob prihodu domov srečujejo s stiskami pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja, ki jih nemalokrat poglabljajo še nespodbudni odzivi okolice.
“Zato doječe družine potrebujejo ustrezno podporo in pomoč s strani najbližjih, zdravstvenih delavcev, delodajalcev in širšega okolja. Prav to si prizadeva projekt Dojenju prijazno mesto,” je pojasnil Bergoč.
V treh letih, odkar je projekt s finančno podporo ministrstva za zdravje zaživel v Sloveniji, so v njem sodelovale štiri občine: Slovenj Gradec, Mislinja, Novo mesto in Kranj. Slovenj Gradec in Mislinja sta v tem času izpolnila vse kriterije projekta in kot prvi občini pri nas pridobili naziv Dojenju prijazno mesto.
Sodelovanje v projektu je bilo usmerjeno v strateški razvoj občine po meri doječih družin, ki vključuje vzpostavitev dojenju prijaznih okolij na javnih mestih in ustanovah, pa tudi v širjenja znanja in podpore delovanju v različnih ustanovah in podjetjih, spremljanje deleža dojenih otrok in evalvacijo zadovoljstva doječih mater.
Med drugim so v občinah tako organizirali izobraževanje zdravstvenega osebja, lekarniškega osebja, zaposlenih v mestni upravi, ki imajo stik z materami. Pripravili so tudi različna gradiva, ki ozaveščajo in spodbujajo dojenje, ter navodila za vzpostavitev dojenju prijaznih okolij na javnih mestih in v ustanovah.
Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija priporočata, da se z dojenjem začne že v prvi uri po rojstvu. V prvih šestih mesecih življenja je najboljše izključno dojenje, s katerim se ob uvajanje dopolnilne hrane nadaljuje vsaj do dopolnjenega drugega leta starosti otroka.
V Sloveniji je sicer visok delež dojenja v porodnišnicah, v prvih dneh in tednih je dojenih okoli 90 odstotkov novorojenčkov. Tistih, ki v času po rojstvu sploh ne bi bili dojeni, je v Sloveniji malo, med dvema in tremi odstotki. Pogostnost dojenja pa se po odpustu iz porodnišnic hitro zmanjšuje. Tako je na primer dojenih le še 54,6 odstotka šestmesečnih dojenčkov in 22,3 odstotka dvanajstmesečnih dojenčkov. V povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo sedem mesecev.
