Slovenske šole so z mislimi že v naslednjem šolskem letu

0
193
Pred šolarji so dolge počitnice. (Foto: Freepik)

Letošnje šolsko leto je minilo mnogokrat v znamenju negotovosti, tudi nekoliko nemira, kaj bo, ker se je spreminjala zakonodaja in je bilo marsikaj nejasnega, predvsem pa zato, ker se še vedno pozna učinek covida-19, pa čeprav se je takrat mislilo, da se bo na mladih generacijah najmanj poznalo in da bodo najhitreje prišli nazaj v staro rutino.

 

“Zdaj vidimo, da temu ni tako, bistveno manjka tisto leto, dve, ko so morali razvijati osnovne veščine in ta manko se še zdaj kaže,” je dejala predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič, sicer tudi ravnateljica ljubljanske Osnovne šole Danile Kumar. Od prihodnjega šolskega leta, v katerem se sicer obeta več sprememb, si šolniki po njenih navedbah predvsem želijo miru, da bodo lahko delali to, kar je njihovo poslanstvo.

“Dandanes se šola ukvarja z vsem drugim, samo ne s tem, kar je naše osnovno poslanstvo. Zato si želimo miru, da bi lahko v miru otroke vzgajali in izobraževali,” je pojasnila in dodala, da je ponosna na vse učitelje in na splošno zaposlene v šolstvu, ki ob “vseh pritiskih in nespoštovanju javnosti vztrajajo v tem čudovitem poklicu”. “Naš poklic je čudovit in neposredno vplivamo na prihodnost in ne vem, če si družba lahko privošči zagrenjenega učitelja,” je še dodala.

Predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih ima ob iztekajočem se šolskem letu enak občutek kot vsa prejšnja leta. “Res je bilo veliko pogovorov, organiziranih veliko konferenc, težave se naslavljajo, vendar se premika zelo počasi”, je dejala. Po njenem pozivu se je treba zavedati, da bomo želi tisto, kar smo sejali.

Priznava, da je bilo letos zastavljenih veliko projektov od učnih načrtov do nacionalnega preverjanja znanja za tretješolce, a so med seboj neusklajeni. Najhujše od vsega pa se ji zdi, da v resnici ni znano, kakšna znanja in veščine naj ima otrok ob koncu osnovne šole. “Manjka vizija, s katero bi se strinjali vsi deležniki,” je prepričana. “Usklajevanje dokumentov zdaj sicer poteka, vendar pa ne vemo, kam naj gremo,” je nezadovoljna.

Kot je dodala, bi morali teoretiki skupaj s praktiki pri pripravi sprememb v osnovnih šolah, ki bodo začele veljati že z novim šolskim letom, razmisliti o tem. Sodobna šola po njenem opozorilu “ni več šola izpred 250 let”. “Otroci najbrž potrebujejo kaj drugega, več gibanja, več empatije, zaradi interneta in različnih platform živijo v vzporednem svetu,” je naštela nekatera od vprašanj, ki ostajajo odprta.

Po njenem svarilu nihče ne ve, kakšne bodo posledice takšnih okoliščin čez desetletje na otroku, ki bo v novem šolskem letu denimo prvošolček. Odgovorni bi morali po njeni oceni z vsemi deležniki še enkrat skozi celoten sveženj dokumentov in pri tem poiskati odgovore še na tista vprašanja, ki so ostala neodgovorjena.

Med spremembami v šolah, ki bodo začele veljati že z novim šolskim letom, pa je tudi nacionalno preverjanje znanja za tretješolce, ki ga Romih vidi kot “dobro zamišljenega”. Dalo bo namreč vpogled v potek šolanja po celotni državi. Ugotavlja, da danes “petka na eni šoli ni enaka petki na drugi”. “To ni pravično,” je izpostavila.