Strokovni centri za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami so na posvetu o pomanjkljivostih v sistemu pomoči otrokom in mladostnikom v stiski pozvali k nujnim spremembam na obravnavanem področju. Le tako bo po njihovem svarilu mogoče preprečiti, da bi mladi ljudje propadali na očeh celotne družbe.
V strokovnih centrih za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami je v zadnjem desetletju vse več otrok in mladostnikov z resnimi težavami v duševnem zdravju in pridruženimi oblikami najtežjih čustvenih in vedenjskih motenj, sta zapisala Združenje vodstvenih delavcev strokovnih centrov Slovenije za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. motnjami in Prevzgojnega doma Radeče in Varuh človekovih pravic kot organizatorja. Posvet sta priredila v sodelovanju z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in komisijo DS za izobraževanje.
Sodelujoči na posvetu so se zavzeli za večdisciplinarno obravnavo najbolj zahtevnih otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Pozvali so k vzpostavitvi ustrezne in učinkovite večsistemske zgodnje obravnave. Prav tako so poudarili potrebo po nujnem medresorskem sodelovanju deležnikov.
Po besedah varuha človekovih pravic Petra Svetine je Državni preventivni mehanizem (DPM) pri Varuhu, ki spremlja stanje denimo v strokovnih centrih, v zadnjih letih zaznal porast števila otrok in mladostnikov z najtežjimi čustvenimi in vedenjskimi težavami. Posledica je denimo medvrstniško nasilje, nasilje otrok in mladostnikov do zaposlenih in samopoškodbeno vedenje, je naštel.
DPM je centre in ministrstvo večkrat opozoril na sistemske težave in podal več priporočil. Tako denimo pogosto ugotavlja, da nameščanje otrok glede na njihovo prebivališče, kot to določa zakon, ni vedno v njihovo največjo korist. Glede na to je ministrstvu priporočil sprejetje ukrepov, ki bodo zagotovili optimalno obravnavo za vsakega otroka, je povedal.
Vodja sektorja za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami na ministrstvu Polona Šoln Vrbinc je pojasnila, da je namen strokovnih centrov pomagati otrokom s čustvenimi težavami. Zakon je zanje po njenem pojasnilu predvidel stopenjski model pomoči, ki najprej določa svetovanje otroku in staršem. Če svetovanje ni dovolj, je oblikovana mobilna skupina, ki pomaga skupaj z vrtcem ali šolo in načrtuje nadaljnje korake. V centrih je bilo lani že skoraj 570 otrok in mladostnikov, je opomnila.
Po njenih navedbah primanjkuje strokovnega kadra, med težavami, ki jih opaža, pa je tudi nameščanje takšnih otrok in mladostnikov, ki v strokovne centre ne sodijo, denimo storilcev kaznivih dejanj.
Ravnateljica strokovnega centra Planina Leonida Zalokar je opozorila, da ni ustanove, kjer bi bili lahko hospitalizirani otroci z motnjami vedenja. “Nastajajo vedno nove teorije, ki jih v praksi nihče ne preverja. Če pa v praksi te teorije ne delujejo, so krivi izvajalci. To je absurd,” je bila kritična. Po njenem prepričanju je veliko mogoče narediti z zgodnjo diagnostiko pri otrocih. “A se potem zatakne pri vprašanju, kam naj jih damo,” je povedala.
V strokovnem centru Višnja Gora pogrešajo ustrezne programe pomoči za mladoletne uporabnike psihoaktivnih snovi. Mladostniki so v Višnji Gori večinoma po sklepih sodišč, v zdravljenje zaradi odvisnosti od drog pa lahko vstopijo in izstopijo kadar koli, ker je prostovoljno, je opomnil ravnatelj centra Peter Pal. To po njegovih navedbah velja tudi denimo za 14-letnega odvisnika od heroina.
C. R., STA
