Teden cepljenja in nevarno dejstvo, da precepljenost v zadnjih letih v Sloveniji upada

0
566
(Foto: Pixabay)

Včeraj se je začel svetovni in evropski teden cepljenja, s katerim želi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozoriti na globalni upad stopnje cepljenja in potrebo po tem, da se nadoknadijo morebitni izpuščeni odmerki cepiva, še posebej pri otrocih. Cilj tedna je zaščititi čim več ljudi pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem.

Cepljenje spada med največje uspehe v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja upanja za medicino prihodnosti. Osnovna ideja cepljenja se je porodila iz opazovanja in spoznanja, da ljudje, ki so preboleli nekatere kužne bolezni, pozneje niso več zboleli za enako boleznijo, čeprav so bili v stiku z okuženimi osebami, so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Že stoletja pred našim štetjem so Kitajci iz krast bolnikov s črnimi kozami izdelovali praške, cepiva, ki so jih vtirali v kožo zdravim ljudem, da bi jih zaščitili pred okužbo med epidemijami črnih koz. Danes delovanje takega ‘cepiva’ lahko pojasnimo s tem, da so se virusi med sušenjem krast na soncu inaktivirali. Ko so potem mrtve viruse vtrli v kožo, je imunski sistem cepljenega človeka izdelal protivirusna protitelesa, ki so pozneje ščitila organizem ob vdoru živih virusov črnih koz.

Cepljenja so prinesla ogromno zdravstveno korist tako posamezniku kot vsemu človeštvu. Zahvaljujoč cepljenju sedaj mnogih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so ljudje nekoč hudo zbolevali, postali invalidi ali celo umirali, ne srečamo več

Cepljenje ima dokazane koristi za zdravje cepljenega posameznika. Pri nekaterih cepljenjih pa je namen tudi vzpostavitev kolektivne odpornosti proti določeni bolezni v celotni populaciji. Tako lahko preprečimo širjenje povzročiteljev med prebivalstvom ali bolezen celo izkoreninimo.

Pri tem je pomembno, da dosežemo zadostno precepljenost ciljne populacije. Kolektivna imunost omeji širjenje povzročiteljev in tako varuje pred okužbo tudi tiste, ki s cepljenjem še niso pridobili odpornosti ali se zaradi kontraindikacij in drugih razlogov ne morejo cepiti.

Proti mnogim nalezljivim boleznim zaenkrat še nimamo cepiv, potekajo pa raziskave novih metod za izdelavo cepiv. Po vsem svetu si znanstveniki prizadevajo, da bi še izboljšali doslej poznana cepiva v smislu učinkovitosti, varnosti in primernosti za množično uporabo, so še dodali na NIJZ.

O pomenu cepljenja so minuli teden na okrogli mizi STAkluba govorili tudi zdravstveni strokovnjaki in opozorili, da je epidemija covida-19 vplivala na ravni precepljenosti v družbi. Kot je pojasnila vodja centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Marta Grgič Vitek, se je med epidemijo covida-19 skoraj pri vseh cepljenih precepljenost znižala tako pri obveznih kot priporočenih cepljenjih.

Podatki NIJZ kažejo, da se je precepljenost s šestvalentnim cepivom pri otroških boleznih v letu 2022 znižala na manj kot 90 odstotkov, kar je občuten padec, tudi precepljenost proti pnevmokoknim okužbam je upadla na 61 odstotkov.

Precepljenost proti gripi se je v sezoni 2021/22 v celotni populaciji znižala na osem odstotkov, medtem ko je bila v letu prej deset odstotkov. Enako je ta precepljenost pri starejših od 65 let padla z 28 na 25 odstotkov, kar je po njenem mnenju še zelo daleč od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije.

STA, C. R.