V strokovni javnosti se odpira razprava o posledicah novega Zakona o potrjevanju učnih gradiv (ZPUG), ki je bil sprejet konec leta 2025. Mojca Ilc Klun, prof. geografije in zgodovine, je vložila peticijo proti smernicam, ki izhajajo iz zakona in bi lahko pomembno vplivale na strokovno avtonomijo učiteljev ter na kakovost pouka v osnovnih in srednjih šolah.
Kaj prinaša novi zakon
Zakon o potrjevanju učnih gradiv razširja pristojnosti potrjevanja tudi na druge oblike učnih gradiv, ne le na učbenike. Hkrati pa določa, da se učna gradiva potrjujejo na podlagi ocen potreb in v skladu s smernicami pristojnega zavoda. Prav te smernice naj bi v praksi opredeljevale, katere oblike učnih gradiv za posamezni predmet in razred lahko uporabljajo učenci.
Po navedbah pobudnice peticije to pomeni pomemben premik: učitelji ne bi več samostojno odločali, ali bodo njihovi učenci pri pouku uporabljali učbenik, delovni zvezek, kombinacijo več gradiv ali druga didaktična orodja, temveč bi bila njihova izbira omejena z vnaprej določenimi sistemskimi okviri.
Kaj prinaša novi zakon
Zakon o potrjevanju učnih gradiv razširja pristojnosti potrjevanja tudi na druge oblike učnih gradiv, ne le na učbenike. Hkrati pa v drugem odstavku 3. člena določa, da se učna gradiva potrjujejo na podlagi ocen potreb in v skladu s smernicami pristojnega zavoda.
Prav te smernice naj bi v praksi opredeljevale, katere oblike učnih gradiv so za posamezni predmet in razred potrjene ter jih lahko učenci uporabljajo pri pouku.
Po navedbah pobudnice peticije to pomeni pomemben sistemski premik: učitelji bi sicer lahko pri pripravi pouka uporabljali različne strokovne vire in lastna gradiva, vendar učenci ne bi smeli uporabljati učnih gradiv, ki v smernicah niso predvidena.
To bi lahko v praksi pomenilo, da bi bili učenci poleg zapiskov in morebitnih delovnih listov ali fotokopij prikrajšani za uporabo drugih oblik učnih gradiv, kar po mnenju podpisnice peticije odpira vprašanja o kakovosti in enakosti učnega procesa.
Kaj pomenijo smernice v praksi
Po novem sistemu bi Strokovni svet za splošno izobraževanje potrjeval le tista učna gradiva, ki bodo v skladu s smernicami pristojnega zavoda. Gradiva, ki v teh smernicah ne bi bila navedena, ne bi mogla biti potrjena in jih učencem pri pouku ne bi bilo dovoljeno uporabljati.
Kot opozarja podpisnica peticije, ki navaja osnutek smernic, ki so zaokrožile med učitelji, bi se to po veljavnih predlogih smernic lahko kazalo tudi v konkretnih primerih: v prvi triadi osnovne šole naj ne bi bilo mogoče uporabljati dodatnih gradiv pri glasbi ali spoznavanju okolja, pri geografiji pa bi bila raba omejena zgolj na učbenik, medtem ko pri zgodovini takšnih omejitev ni. Izstopa tudi matematika, kjer je utrjevanje znanja ključno, vendar od 4. razreda osnovne šole, pa do 4. letnika srednje šole ne predpisuje ničesar drugega, kot samo učbenik. Takšne razlike in nedoslednost po mnenju pobudnikov odpirajo vprašanja smiselnosti, enake obravnave predmetov in možnosti prilagajanja pouka potrebam učencev.
Posledice za pouk in učitelje
V peticiji je poudarjeno, da omejevanje izbire učnih gradiv ne vpliva le na učitelje, temveč tudi na učence. Pri številnih predmetih je sistematično utrjevanje znanja ključno, strokovni aktivi pa že danes pogosto presojajo, da je uporaba kombinacije več potrjenih gradiv smiselna in strokovno utemeljena.
Če bi bila izbira zožena, bi to lahko vodilo v več lastne priprave učnih listov, več fotokopiranja in več administrativnih obremenitev za učitelje in šole. Pouk bi se lahko razdrobil v nepovezane materiale, pogosto pripravljene v prostem času, kar ob že obstoječih obremenitvah odpira vprašanja dolgoročne vzdržnosti in kakovosti poučevanja.
Vprašanje javne in strokovne razprave
Ena izmed ključnih kritik peticije se nanaša tudi na postopek sprejemanja zakona. Predlog zakona ni bil objavljen na portalu e-Demokracija, zakon pa je bil sprejet v kratkem času, brez širše javne in strokovne razprave, ključna vključitev smernic v zakon pa je bila dodana med zadnjimi amandmaji, zato posamezni strokovnjaki, ki so videli osnutek zakona, niso imeli nobenega vpliva na smernice.
Pobudniki opozarjajo, da formalno povabilo k razpravi ob zelo kratkih rokih učiteljem v praksi ne omogoča vsebinskega sodelovanja, razprave v strokovnih aktivih in oblikovanja premišljenih pripomb.
Podpisnica peticije zahteva:
umik smernic, ki izhajajo iz novega zakona,
- prehodno ureditev, ki bo omogočala najširšo možno uporabo učnih gradiv pri vseh predmetih,
- ohranitev odločevalske vloge učiteljev in strokovnih aktivov pri izbiri učnih gradiv za učence, v sodelovanju s starši.
Po mnenju podpisnikov mora imeti učitelj možnost, da glede na potrebe učencev strokovno presoja in izbira med različnimi oblikami učnih gradiv ter jih smiselno kombinira. »Avtonomija učitelja ne pomeni le svobode pri tem, kako poučuje, temveč tudi s čim poučuje. Če sistem vnaprej določi, katere oblike učnih gradiv so sploh dovoljene, je ta avtonomija zgolj navidezna. Raznolikost pouka se ne povečuje z zmanjševanjem izbire, temveč z možnostjo premišljene kombinacije kakovostnih gradiv,« poudarja doc. dr. Mojca Ilc Klun.
Medtem tudi založniški sektor opozarja na pomen zaupanja v strokovno presojo učiteljev in raznolikost učnih gradiv kot enega ključnih pogojev za kakovosten šolski sistem.
C. R.
