V Dvorani Slovenske matice je včeraj potekal posvet o akademiku Vojeslavu Moletu. O umetnostnem zgodovinarju, klasičnem arheologu, pesniku, pisatelju in prevajalcu so na posvetu, ki ga organizirata Slovenska matica in poljsko veleposlaništvo, z moderatorjema Alešem Gabričem in Tonetom Smolejem spregovorili poznavalci njegovega življenja in dela.
Po uvodnih nagovorih, ki sta jih imela predsednik Slovenske matice Gabrič in poljski veleposlanik v Sloveniji Krzysztof Olendzki, so predavatelji osvetlili Moletovo bogato življenjsko pot in njegov prispevek k razumevanju kulture in umetnosti.
V dopoldanskem delu posveta je Smolej spregovoril o Moletovih mladostnih in študijskih letih, Petra Svoljšak je nastopila s prispevkom Slovenski vojni ujetniki v Sibiriji in Vojeslav Mole, Lidija Rezoničnik je pojasnila Moletovo vlogo kot posrednika poljske književnosti, Gašper Cerkovnik pa kot umetnostnega zgodovinarja.
Popoldne je Alen Širca predstavil poezijo Vojeslava Moleta, Matej Hriberšek sapfično kitico pri Moletu, Jacek Maj je spregovoril o Moletovi zapuščini v poljskih arhivih in pobudi za izdajo spominov v poljskem prevodu, Bojan Cvelfar pa je svoj prispevek naslovil Popotovanje zapuščine Vojeslava Moleta v Arhivu RS.
Mole se je rodil leta 1886 v Kanalu ob Soči. Kot piše na spletni strani te občine, ga je v prvem razredu osnovne šole v Sežani učil oče Srečka Kosovela. Drugi in tretji razred je obiskoval v Trstu, četrtega na Proseku. Gimnazijo je začel obiskovati v Trstu, končal pa jo je v Novem mestu.
Ko je v Trstu služil enoletni vojaški rok, se je spoprijateljil s Poljaki in se odločil za študij poljske literature na krakovski univerzi. Umetnostno zgodovino in arheologijo je študiral na Dunaju, v Krakovu in Rimu ter leta 1912 doktoriral na Dunaju.
Do začetka 1. svetovne vojne je delal pri Deželnem konservatorskem uradu za Dalmacijo v Splitu. Leta 1914 je bil kot rezervni častnik mobiliziran, na vzhodni fronti ujet in poslan v ujetništvo v Sibirijo. Tam se je med drugim habilitiral na univerzi v Tomsku. V začetku leta 1919 se je priključil 1. jugoslovanskemu polku Matije Gubca. Leta 1920 se je najprej vrnil v Krakov ter se kmalu z ženo preselil v Ljubljano. Leta 1920 je na ljubljanski Filozofski fakulteti postal docent ter štiri leta pozneje izredni profesor za klasično arheologijo in bizantinsko umetnost.
Leta 1947 je postal redni član Poljske akademije znanosti v Krakovu ter leta 1961 dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je leta 1973 v mestu Eugene v ameriški zvezni državi Oregon.
Moletu v spomin so lani na poljskem veleposlaništvu odkrili spominsko ploščo.
