Berta Golob, profesorica slavistike, ki je delovala kot učiteljica ter lektorica in knjižničarka, ter ob tem ves čas pisala, je dopolnila 90 let. Njen opus obsega vrsto del za odrasle in otroke, med drugim je avtorica 72 scenarijev za televizijsko oddajo Radovedni Taček. Napisala je veliko del z didaktičnimi vsebinami in versko tematiko.
Berta Golob izhaja iz Struževega pri Kranju. Pri petih letih ji je umrla mama, skrb zanjo je prevzela njena starejša sestra. Po osnovni šoli in gimnaziji v Kranju se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1957 diplomirala iz slovenščine in srbohrvaščine.
Na Gorenjskem je 15 let poučevala slovenski jezik. Več let je vodila pionirski oddelek v Osrednji knjižnici Kranj, med letoma 1971 in 1977 je predavala kulturo ustnega in pisnega izražanja na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Osem let je bila lektorica dnevnoinformativnega programa na Radiu Slovenija. Med letoma 1973 in 1979 je bila urednica didaktike slovenskega jezika in književnosti v reviji Jezik in slovstvo. V letih pred upokojitvijo je bila pedagoška svetovalka v kranjski enoti Zavoda RS za šolstvo.
Skupaj s Francetom Žagarjem je podpisala scenarije za televizijske oddaje Zdaj pa po slovensko. Prispevala je 72 scenarijev za TV oddajo Radovedni Taček ter nekaj besedil za otroško televizijsko oddajo Iz popotne torbe. Napisala je tudi dramo Pri nas je veselo.
Bila je dejavna tudi na drugih področjih. Med drugim je bila mentorica bralne značke, pisala je članke, tudi za verski tisk, poučevala verouk, sodelovala pri oblikovanju osnovnošolskih beril in jezikovnih priročnikov. Otrokom je v knjigah Žive besede, Sporočanje v Ptičjem logu, Igrarije – besedne čarovnije, Jezikovni vozli, Dežela Slovničarija, Slovnica, odčarana čarovnica ter Vejica, nagajiva smejica na igriv način posredovala jezikovno znanje. Za delo Žive besede je leta 1982 prejela Levstikovo nagrado.
Otrokom in mladostnikom so namenjena dela Sovražim vas, Drobne zgodbe, Šolske razglednice, Skrinja iz babičine bale, Kako visoko je nebo, Bela žena, divji mož in Zrna dedove modrosti. Portrete slovenskih pisateljev in intervjuje z njimi je zbrala v knjigah Znani obrazi, Srce ustvarja, roka piše in Do zvezd in nazaj. Napisala je tudi številne knjige z versko tematiko, med njimi pet zbirk poezij.
Poleg Levstikove nagrade je prejela še Trubarjevo plaketo Zveze kulturnih organizacij Slovenije za prizadevanje na področju literarnega dela z mladino, Prešernovo nagrado Gorenjske za krepitev bralne kulture, Žagarjevo nagrado za pedagoško, didaktično, strokovno in mentorsko publicistično delo ter leta 2010 Slomškovo priznanje. Leta 2017 so ji v Trstu podelili nagrado Nadje Maganja.
Kljub častitljivim letom je še vedno dejavna, pred dnevi je za Radio Slovenija spisala duhovno misel, ki jo začenja z besedami: “Bo držalo, da časti današnja družba predvsem uspešnost in mladost. Ne išče kamna modrosti, vztrajno pa lek zoper staranje.”
J.S., STA
