V nadaljevanju v celoti objavljamo sporočilo za javnost Visokošolskega sindikata, ki zahteva odstop ministra Papiča, in sporoča, da bo nadaljeval s stavko:
“Visokošolski sindikat Slovenije je 9. 3. 2022 izvedel samostojno stavko v dejavnosti visokega šolstva. Zahteval je odpravo plačnih nesorazmerij do zdravnikov, pri čemer bi bile v dvig plač zajete vse skupine zaposlenih (D1, H, J in B). Zahteval je popravo nekaterih bolečih plačnih krivic iz preteklosti (visokošolski sodelavci brez doktorata, lektorji, informatiki, bibliotekarji). Zahteval je zagotovitev normalnih pogojev za delo za pedagoške delavce (sobotno leto, individualna raziskovalna sredstva). Zahteval je tudi ureditev nekaterih posebnosti dela v visokem šolstvu v kolektivni pogodbi (delo na domu, stalna pripravljenost, delo v nevarnih pogojih).
Stavkovna pogajanja so trajala pet mesecev in pol. Z vladno stranjo smo se uskladili o vrsti rešitev, in to v dobri veri, da ima mandat ali da ga bo pridobila. Že kmalu pa se je izkazalo, da se vlada z edinim sindikatom, ki je v ožji dejavnosti “visoko šolstvo” preverljivo reprezentativen (VSS), o plačah že v izhodišču ni mislila pogajati. Sporazum o novem orientacijskem delovnem mestu v visokem šolstvu je sklenila s šolskim sindikatom (SVIZ). Temu sindikatu zaradi formalno veljavne ureditve ni bilo nikdar treba izkazati reprezentativnosti v visokem šolstvu, saj reprezentativnost formalno črpa iz vzgoje (vrtci) in iz douniverzitetnega izobraževanja.
Stavkovni sporazum, ki ga je vlada sklenila s sindikatom SVIZ, je morda formalno veljaven, vendar vsebine, ki zadeva visoko šolstvo, ne sprejemamo. Nenavadno je, da je vlada sindikatu SVIZ za nižje ravni izobraževanja na lastno pobudo ponudila celo en plačni razred več od njegovih zahtev. Ker so učitelji nedavno pridobili tudi nov naziv, z napredovanji sežejo en plačni razred pod izrednega profesorja. Zaostanek univerzitetnega učitelja lektorja se je pri kariernem napredovanju za učitelji z douniverzitetne ravni z enako izobrazbo povečal na 8 plačnih razredov. V pogajanjih s šolskim sindikatom je bilo orientacijsko delovno mesto “docent” uvrščeno na 38 % predvidene plačne lestvice, rednega profesorja pa posledično na 52 %.
Da je sindikat SVIZ karkoli konkretnega pridobil za skupino J, je preprosto lažna novica. Kot vedno jo je pustil na cedilu.
Drugi dogodek, ki je pokazal ponižujoč odnos vlade do univerz oz. do področja visokega šolstva, je bil oportunistični umik ministra Papiča. Ta se je kmalu po tem, ko je na podlagi referenduma, na katerem smo se številni zavzeli za “samostojno” ministrstvo, umaknil iz pogajanj in pogajanja o visokem šolstvu prepustil šolskemu ministru Feldi.
Smo novo ministrstvo res potrebovali? Je bil referendum res potreben? Kot se zdi zdaj, je bil potreben zgolj zato, da se novi minister bolj posveti področju inovacij. Še posebno zakonodajnih “inovacij”, ki skušajo prelisičiti pravila EU in poleg tega javnim ustanovam omogočiti, da z nelojalno konkurenco zasebnikom znotraj javnega sektorja izplačujejo “trojne plače”. To novelo k raziskovalnemu zakonu je koalicija žal enotno podprla kljub oceni zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, da je v treh točkah neustavna.
Tretji dogodek, ki je dokazal neodgovornost ministra Papiča in njegovo osredotočenost na komercialne interese, je bilo zadnje pogajalsko srečanje med VSS in vlado. Takrat dr. Papiča sploh ni več bilo. Nenadoma smo od državnega sekretarja dr. Krajnca, ki je po novem nastopal kot namestnik šolskega ministra, izvedeli, da mandata za pogajanja o številnih že dogovorjenih tematikah pravzaprav sploh nima. Minister Papič nas je potemtakem več mesecev vlekel za nos, nato pa inovativno izginil.
Zahtevamo odstop ministra Papiča. Ne zato, ker je povzročil kakšno usodno škodo. Doslej ni storil niti tega. Odstop tega ministra zahtevamo zato, ker je nesposoben in ker mu za univerze ni mar.
Ker do stavkovnega sporazuma ni prišlo, bo Visokošolski sindikat Slovenije nadaljeval s stavkovnimi aktivnostmi. Dosedanje zahteve bomo glede na nove okoliščine konkretizirali. O datumih bo javnost obveščena v kratkem.
Med drugim bomo odločno vztrajali pri štireh ključnih zahtevah:
- glede na dogovor iz leta 2002 in spremembe zdravniških delovnih mest, do katerih je prišlo v vmesnem obdobju, mora orientacijsko delovno mesto “docent” že glede na trenutno stanje pridobiti 7 plačnih razredov; s tem se dosežeta tudi primerljivost celotnega razpona možnih napredovanj in uskladitev pedagoških delovnih mest na univerzi z raziskovalnimi;
- orientacijsko delovno mesto zadeva vsa delovna mesta na univerzah, tudi skupine J, H in B;
- nabor delovnih mest v skupini J se oblikuje na novo in ločeno od ostalih dejavnosti;
- v morebitnem novem plačnem sistemu morata visoko šolstvo in raziskovalna dejavnost obvezno dobiti samostojen steber.
V Ljubljani, Mariboru in Kopru, 27. 3. 2023 Predsedstvo VSS”
