Evropska mladina je vse bolj nomadska. Med najbolj mobilnimi so mladi v starosti od 15 do 29 let – študirajo ali delajo v državi, kjer niso bili rojeni. Vendar pa to ni čas za brezskrbno zabavo evropske mladine, ugotavlja prispevek Evropskega novinarskega središča, skupnega projekta evropskih tiskovnih agencij.
Razlogi, zakaj se mladi odločajo, da bodo spakirali kovčke in zapustili domovino, so v državah EU podobni – prednjačijo gospodarske razmere in pomanjkanje priložnosti. Leta 2023 je bilo po podatkih Eurostata 14,2 odstotka mladih v starosti od 15 do 29 let rojenih zunaj države trenutnega prebivališča, 11,9 odstotka pa jih je živelo v državi, ki ni tista, katere državljanstvo imajo.
Portugalski sociolog Rui Pena Pires meni, da so migracije mladih in beg možganov iz njegove države posledica nizkih plač in stanovanjske krize. V nedavnem intervjuju za portugalsko tiskovno agencijo Lusa je znanstveni direktor Observatorija za emigracijo dejal, da so “razlike v plačah in poklicnih možnostih” gonilna sila portugalskega izseljevanja, zlasti med mlajšimi. Po portugalskih podatkih se izseli približno 30 odstotkov ljudi, starih od 15 do 39 let.
Tudi v Italiji mladi razmišljajo o prihodnosti v tujini. Po podatkih Nacionalnega statističnega urada (Istat) se je v zadnjih desetih letih v tujino preselilo več kot 300.000 Italijanov, starih od 25 do 34 let. Svojo odločitev utemeljujejo z nizkimi plačami, neskladjem med ponujenimi delovnimi mesti in njihovimi kvalifikacijami ter pomanjkljivimi javnimi storitvami. Med mladimi, ki odhajajo v tujino, se povečuje delež diplomantov. “Ni normalno, da se naša država ne vpraša, zakaj, in ne odpravi te krvavitve,” je ob predstavitvi poročila o tej problematiki obžaloval predsednik Nacionalnega sveta za ekonomijo in delo (CNEL) Renato Brunetta.
V Bolgariji se v tujini izobražuje od osem do deset odstotkov maturantov, od tega večina v državah EU, kot so Nizozemska, Belgija, Italija in Španija. Se pa država ponaša tudi s približno 10-odstotnim deležem tujih študentov, ki jih privlačijo razmeroma nizke šolnine in življenjski stroški.
Hitrejša gospodarska rast – vsaj v primerjavi s povprečjem EU – lahko pomaga ustaviti val odhajanja mladih. Medtem ko je Hrvaška po vstopu v EU leta 2013 doživela velik odliv prebivalstva, se je ta v zadnjih letih upočasnil. Kljub temu je bilo med 373.935 osebami, ki so se po podatkih državnega statističnega urada od leta 2014 do leta 2023 izselile iz Hrvaške, največ starih med 20 in 39 let.
Ekonomisti se strinjajo, da je izseljevanje tesno povezano s stopnjo razvoja države. Zlasti za mlade je povsem običajno, da skušajo uresničiti svoje sanje in ambicije z odhodom v razvitejše države.
Kandidatka za članstvo v EU Severna Makedonija izgublja boj proti begu možganov, navaja ENR. Po podatkih Eurostata se je v zadnjih dveh desetletjih v druge evropske države izselilo vsaj 200.000 ljudi ali skoraj deset odstotkov celotnega prebivalstva Severne Makedonije.
Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada so ciljne države za državljane Severne Makedonije predvsem Nemčija, Italija in Avstrija, ter Švica. V zadnjih letih se je povečalo priseljevanje iz Severne Makedonije tudi v Slovenijo, Hrvaško in Bolgarijo.
Zaradi izseljevanja vse bolj primanjkuje visokokvalificiranih ljudi v sektorjih, kot sta akademski in raziskovalni sektor. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma ima Severna Makedonija eno najvišjih stopenj bega možganov na svetu. Mladi so razočarani nad stopnjo korupcije v državi ter pomanjkanjem priložnosti in perspektiv.
V Bosni in Hercegovini je leta 2023 uradno odjavilo svoje prebivališče 2777 oseb z namenom odselitve v tujino, pri čemer so bile po uradnih podatkih najpogostejše ciljne države Nemčija, Avstrija, Slovenija in Hrvaška. Čeprav te številke ne odražajo skupnega števila izseljencev, potrjujejo trend, ki skrbi tako politike kot strokovnjake.
Poleg tega je raziskava Sklada Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) pokazala, da skoraj četrtina mladih v BiH resno razmišlja o stalnem odhodu iz države, 23 odstotkov pa jih razmišlja o začasni emigraciji. Glavni razlogi so pomanjkanje zaposlitvenih možnosti, nizke plače, negotovost glede prihodnosti, korupcija in politična nestabilnost.
Strokovnjaki opozarjajo, da so potrebni nujni ukrepi za ustvarjanje boljših pogojev za bivanje mladih, saj takšen trend vpliva na demografske in gospodarske možnosti države. Ena od ključnih pobud na tem področju je Jamstvo za mlade, program EU, ki mlajšim od 30 let zagotavlja možnosti za zaposlitev, izobraževanje, pripravništvo ali prakso v štirih mesecih po končanem izobraževanju ali izgubi zaposlitve.
Vendar strokovnjaki poudarjajo, da so poleg takšnih pobud potrebne širše reforme na področju izobraževanja, gospodarstva in trga dela, da bi vzpostavili dolgoročne trajnostne pogoje za bivanje mladih in preprečili nadaljnje upadanje števila prebivalcev.
EU sama je bila glavna gonilna sila pri spodbujanju mobilnosti med mladimi. Najbolj znan je program Erasmus+, ki je bil ustanovljen leta 1987 kot program izmenjav za študente v visokošolskem izobraževanju. Od tedaj je v njem sodelovalo približno 16 milijonov ljudi. Program se je medtem razširil in vključuje tudi pripravnike, ljudi, ki delajo z mladino, in športne trenerje. Za obdobje 2021-2027 je bilo programu Erasmus+ dodeljenih približno 26,2 milijarde evrov.
Vendar pa selitev v EU za državljane tretjih držav ne pomeni vedno izboljšanja njihovega položaja. Po podatkih Eurostata je bilo leta 2023 dvakrat bolj verjetno, da bodo mladi državljani držav nečlanic EU izpostavljeni revščini ali socialni izključenosti (47,2 odstotka) kot pa mladi, ki živijo v državi svojega državljanstva (21,8 odstotka).
Poleg tega je bila stopnja brezposelnosti mladih iz tretjih držav v 27 državah članicah unije 15,1-odstotna v primerjavi z 10,9-odstotno stopnjo brezposelnosti mladih državljanov EU. Ker so migracije še vedno pereča tema v celotni EU, se mladi migranti – tudi dobro izobraženi – pogosto soočajo z rasizmom in zavračanjem, kar še povečuje ta tveganja, še navaja prispevek ENR.
C. R. STA
