Živi srednji vek v Ljubljani: Kovalo se bo srebrnike, mlelo žito, pelo in plesalo

0
131
Srednjeveška pekovka (Foto: Veronika uspeh)

V Narodnem muzeju Slovenije so pripravili pester celodnevni program Živi srednji vek. Zadnjo septembrsko soboto so posvetili srednjemu veku, saj je v muzeju že od januarja na ogled interaktivna razstava Nekoč je bil Gutenwerd. Ta skrivnostna srednjeveška naselbina, danes Otok pri Dobravi na Dolenjskem, je izginila v pozabo pred dolgimi stoletji, vendar pa so jo omenjali srednjeveški pisni viri in tudi zgodbe o zakladu v Krki so šle iz roda v rod.

 

Srednjeveške gospe in gospodje bodo pred Narodnim muzejem Slovenije v Ljubljani pričarali življenje v srednjem veku S prikazi različnih srednjeveških obrti, iger in umetnosti vam bodo srednjeveška stoletja predstavili: Druščina Zlate ostroge, ki jo sestavljajo posamezniki, zbrani zaradi skupnega interesa – podoživljanja in poustvarjanja življenja iz srednjega veka.

Vodja Zlatih Ostrog Irena Gorenšek po slikarskih in pisnih virih ustvarja srednjeveška oblačila, tudi za dame in gospode iz Gutenwerda je izdelala barvita oblačila. Za Živi srednji vek, prireditev, ki je ne gre zamuditi, si dekleta že šivajo peče, ženska naglavna pokrivala, muzikantje pa že uglašujejo svoja glasbila.

Srečali boste tudi tudi: kovača Joca Čudovana in Maksa Bambiča, usnjarja Marjana Petača, lončarko Živo Slavec, kiparko Stelo Primc, mizarja in izdelovalca spominkov Klemna in Blaža Udovič. Prav tako pa bosta ves dan z obiskovalci arheologa dr. Tomaž Nabergoj, vodja projekta Nekoč je bil Gutenwerd, in Katja Špec, soavtorica razstave.

Na Živem srednjem veku bo z nami Marjan Petač iz rokodelske delavnice v Goričanah. S predelavo kož se v njegovi družini ukvarjajo že štirideset let. Prisegajo na ročno, tradicionalno obdelavo usnja, zato njihovo delo temelji na raziskovanju in preučevanju zgodovinskih virov srednjeveških usnjarskih mojstrov in izdelovalcev pergamenta. Morda veste, kdaj so izumili belo usnje – galunsko usnje, ki so ga uporabljali skozi ves srednji vek? Usnjarski mojster vam bo povedal tudi, zakaj je pri njegovi izdelavi pomembna kakovost jajc in olivnega olja.

Gutenwerd je imel svojo kovnico denarja

Na ozemlju današnje Slovenije je v srednjem veku zraslo 26 mest in okoli 60 trgov, med njimi tudi Gutenwerd. Od nekoč cvetoče trške naselbine se je v današnji čas ohranilo zelo malo. Na davne čase opozarja le cerkev sv. Miklavža.

Dr. Tomaž Nabergoj, vodja projekta Nekoč je bil Gutenwerd, Narodni muzej Slovenije: »Čeprav je bil Gutenwerd razmeroma majhna urbana naselbina, pa se je v prvi polovici 13. stoletja s kovanjem denarja vključil v tranzitno trgovino, ki je potekala na širšem območju, med Italijo in Ogrsko. Srebrnike so po vzoru pfenigov iz Brež (Friesach na Koroškem) kovali različni kovni gospodje, ob škofih iz Freisinga, predvsem grofje Andeško-Meranski in vojvode Babenberžani. Novci iz te kovnice so s trgovino našli pot v zakladne novčne najdbe na Hrvaškem, Madžarskem in v Romuniji. Gutenwerd je imel glede na število in raznolikost kovov celo najbolj produktivno kovnico med vsemi takrat na Slovenskem. Po napadu Mongolov na Ogrsko leta 1241 so se trgovske vezi z vzhodom prekinile in je tudi kovanje novcev v Gutenwerdu prenehalo

Arheologi, ki so v poznih 60-ih letih 20. stoletja našli naselbino v okljuku Krke in jo izkopavali skoraj dve desetletji, so odkrili številne drobne predmete, pogosto samo odlomke, posebej lončenine, pa tudi veliko kovinskih, kamnitih, steklenih, koščenih in usnjenih predmetov.

»Z raziskavami snovi, sestave predmetov in tehnologije izdelave pa je marsikateri na videz nepomemben kos postal izpoveden. Z rekonstrukcijami in replikami predmetov in ambientov smo na razstavi skušali oživiti podobo vsakdanjega življenja v srednjeveškem trgu, s filmskimi prikazi pa znanje in veščine nekdanjih obrtnikov in tudi tisto zgodbo, zaradi katere je Gutenwerd postal eno najbolj posebnih in hkrati najpomembnejših arheoloških najdišč iz srednjega veka pri nas: o napadu osmanskih Turkov leta 1473 in groznem koncu, po katerem se življenje naselbine ni več obnovilo«, še dodaja dr. Tomaž Nabergoj.

Več o prireditvi si lahko preberete na povezavi Živi srednji vek, o razstavi Nekoč je bil Gutenwerd pa tukaj.

Prireditev bo potekala v soboto, 28. septembra 2024, od 10.00 do 18.00. Prireditev je brezplačna in v sklopu Tedna ljubljanskega turizma.
V primeru slabega vremena se prireditev seli v atrij Narodnega muzeja Slovenije, kjer je še do 3. novembra 2024 na ogled scenografsko domiselno zasnovana razstava Nekoč je bil Gutenwerd!