Na ministrstvu za šolstvo poudarjajo, da domače naloge prispevajo k boljši oceni učencev. S tem se ne strinja Gregor Starc s fakultete za šport, ki navaja, da so bolj uspešni učenci v državah z manjšim obsegom domačih nalog. Da bi morali učitelji med seboj vsaj uskladiti količino domačih nalog med predmeti, pravijo pri Pedagoškem inštitutu.
Domače naloge so del preverjanja znanja, katerega cilj je zbiranje informacij o tem, kako učenec dosega cilje iz učnih načrtov, poudarjajo na ministrstvu za izobraževaje, znanost in šport. Domača naloga ima tako izobraževalno vlogo – gre za utrjevanje, poglabljanje, razširjanje znanja, razvijanje različnih psiho-fizičnih sposobnosti, razvijanje sposobnosti samostojnega učenja kot tudi vzgojno vlogo. Večina šol obveznost domačih nalog vključuje v interne pravilnike kot eno izmed učenčevih dolžnosti, poudarjajo.
“Dejstvo je, da izvrševanje domačih nalog pripomore k učenčevi boljši oceni,” navajajo na ministrstvu. Na vprašanje, ali obstajajo raziskave, ki to dokazujejo, odgovarjajo, da je to dokazala raziskava Povezanost rezultatov pri nacionalnem preverjanju znanja s socialno-kulturnim okoljem učencev, poukom in domačimi nalogami.
Raziskava je po njihovih navedbah pokazala, da imajo statistično pomembno višji uspeh pri nacionalnem preverjanju znanja učenci, pri katerih učitelji pogosteje oz. bolj sistematično nalagajo domače naloge in jih učenci tudi pogosteje opravljajo.
Vodja nacionalnega sistema športnega kartona Starc meni, da so domače naloge presegle mejo zdravega obsega
To, da delo iz šole nosijo še domov, vodja nacionalnega sistema športnega kartona in izredni profesor na ljubljanski fakulteti za šport Gregor Starc ocenjuje kot nepošteno do otrok. Poleg tega, da domače naloge obremenjujejo otroke, obremenjujejo tudi starše, na katere se otroci obračajo, če jim kaj ni jasno. “Bolje bi bilo, da bi bili otroci dlje časa v šoli, pa v šoli opravili vse obveznosti,” je poudaril.
Tudi mednarodne primerjave po njegovih besedah kažejo, da so bolj uspešni učenci v državah z manjšim obsegom domačih nalog. Najuspešnejši pa so učenci na Finskem, kjer domačih nalog skorajda ni, je dejal. Raziskave iz Finske, Združenih držav Amerike in Kanade so pokazale, da je količina domačih nalog obratno sorazmerna z uspešnostjo učencev na testih za preverjanje znanja.
Ne prepriča ga argument, da je bolje, da otroci delajo za šolo, kot da sedijo pred ekrani. Čas pred ekrani je po njegovih besedah mogoče omejiti tudi drugače.
Po njegovih besedah verjetno tudi učitelji zaradi obsežnih učbenikov in učnih načrtov čutijo velik pritisk pri svojem delu. Tako je manj časa za utrjevanje znanja, saj neprestano podajajo nove informacije. Vedno večje obremenitve otrok Starc razume kot civilizacijski korak nazaj, saj bi morali imeti otroci in ljudje na sploh vedno več prostega časa, ki spodbuja ustvarjalnost.
Učitelji bi morali med seboj uskladiti količino domačih nalog
S Pedagoškega inštituta so sporočili, da pri domačih nalogah podpirajo predvsem diferenciacijo in individualizacijo: “Torej ne po principu enake naloge in enaka količina za vse.”
Tako naj učitelji tistim, ki po njihovi strokovni presoji potrebujejo dodatno vajo, naložijo več vaj. Tisti, ki pa so po presoji učiteljev pripravljeni na dodatni izziv, naj prejmejo drugačne tipe nalog.
Ob tem opozarjajo na pomen usklajevanja količine domačih nalog med učitelji različnih predmetov, vsaj v višjih razredih. Pri domačih nalogah je pomembna tudi povratna informacija učitelja, torej, da učitelj preveri pravilnost domačih nalog.
Glede na raziskave so domače naloge po navedbah inštituta učinkovitejše pri starejših učencih in učencih z boljšimi dosežki. Prav tako raziskave kažejo, da prevelika količina domačih nalog lahko doseže tudi nasproten učinek.
Domače naloge niso za starše, temveč učence
Na Pedagoškem inštitutu navajajo rezultate Mednarodne raziskave bralne pismenosti iz leta 2016, v kateri je dobra polovica staršev četrtošolcev poročala, da ima njihov otrok domačo nalogo vsak dan.
Okoli 86 odstotkov staršev je navedlo, da svojega otroka vsak dan vprašajo, če je naredil domačo nalogo, okoli petina otroku vsak dan pomaga pri domači nalogi, okoli tretjina staršev otroku domačo nalogo vsak dan pregleda in se prepriča, če jo je naredil pravilno.
“Problematično je, da pri nas veliko, pravzaprav večina staršev preverja, če je otrok naredil domačo nalogo pravilno (…) Pedagoški inštitut je namreč v preteklosti že opozoril, da domače naloge niso za starše, temveč za učence,” so še poudarili.
J.S., STA
