Odbor DZ za izobraževanje se je včeraj seznanil s predlogom rebalansa letošnjega proračuna v delu, ki se nanaša na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Po predlogu se mu sredstva znižujejo za 750.000 evrov na nekaj manj kot 2,5 milijarde evrov, kar pa je še vedno 160 milijonov evrov več, kot je ministrstvo prejelo lani.
Državni sekretar na ministrstvu Matjaž Krajnc je članom odbora povedal, da pod ministrstvo sodi 1300 zavodov, izvajalcev javne službe, z okoli 70.000 zaposlenimi in pol milijona udeleženci, za katere morajo skrbeti preko zakonskih obveznosti. Te predstavljajo tudi glavnino finančnega načrta ministrstva, to je 97 odstotkov.
Med drugim je izpostavil načrtovanje sredstev za znanost v skladu z novim zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, za študijsko dejavnost, ki se v skladu z zakonom o visokem šolstvu postopoma povečujejo do enega odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ter za subvencije za vrtce, ki se zvišujejo.
V razpravi je Alenko Helbl (SDS) zanimalo, zakaj so predstavniki ministrstva pristali na takšno znižanje sredstev na področju izobraževanja. Kot je opozorila, se z rebalansom ministrstvu v celoti jemlje slabih 750.000 evrov, največ, 16 milijonov evrov, izobraževanju in športu. Glede na to, da se otroci med pandemijo covida-19 niso mogli gibati in so postali predebeli, se v tej opozicijski poslanski skupini po njenih navedbah čudijo, da se prav temu področju toliko jemlje. “Lahko bi ta sredstva namenili za dodatno uro športne vzgoje v šolah,” je dejala.
Vido Čadonič Špelič (NSi) je med drugim zanimalo, zakaj se sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost znižujejo kar za 22,4 milijona evrov. “To nas neverjetno preseneča in nas zanima, zakaj,” je dejala in opozorila na zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, kjer piše, da se bo delež javnih sredstev za te namene postopoma povečeval.
Po Krajnčevem mnenju se sredstva za znanost ne znižujejo in so še vedno v okviru zakonskih obveznosti. Zniževanje je na račun kohezije, ker na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko niso bila odobrena sredstva oziroma projekti, je pojasnil. Poudaril je, da so osnovne šole ob 8,8 milijona evrov predvsem na račun nižjih stroškov dela zaradi bolniških.
Državni sekretar se je strinjal s poslankama glede dodatne ure športne vzgoje, a na tako kratek rok z velikimi kadrovskimi težavami v osnovnih in srednjih šolah tega po njegovih navedbah ni možno tako hitro organizirati. Bodo pa to po vsej verjetnosti upoštevali v pogajanjih s sindikati v zvezi z normativi in standardi.
J.S. STA
