Ančka Gošnik Godec prejemnica nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo

0
160
Ančka Gošnik Godec, Tri botre lisičice, rezijanska ljudska, iz knjige Zlata ptica, zgodbe in pesmi s podobami Ančke Gošnik Godec (MKZ, 2011) (Foto: MK)

Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v sodelovanju z Moderno galerijo, Akademijo za likovne umetnosti in oblikovanje in Slovenskim društvom likovnih kritikov je danes razglasila dobitnike nagrade in priznanj Riharda Jakopiča za dosežke na področju likovne umetnost, ki jih podeljujejo od 100. obletnice rojstva slikarja Riharda Jakopiča leta 1969. Nagrado za življenjsko delo prejme Ančka Gošnik Godec, ki je tudi prva ilustratorka – in ena od le petih žensk – med dosedanjimi nagrajenci.

 

Kot je zapisala žirija v utemeljitvi, je »podelitev nagrade, poimenovane po slikarju, ilustratorki  potrditev veljave in enakopravnosti umetniškega prispevka ilustracije k velikim tokovom likovne umetnosti v drugi polovici 20. in 21. stoletju.«

Letošnjo nagrado Riharda Jakopiča prejme Jurij Kalan, priznanji pa Tina Konec in Đejmi Hadrović. Slovesna podelitev nagrad in priznanj bo v sredo, 10. aprila 2024, ob 19. uri v Dvorani impresionistov v Moderni galeriji, Cankarjeva 15, Ljubljana. Svoje kolege bo nagovoril mag. Zoran Poznič, predsednik ZDSLU, slavnostna govornica pa bo ministrica za kulturo RS, dr. Asta Vrečko. Program bo povezoval igralec Marko Mandić.

O ilustratorki in njenem opusu:

Ančka Gošnik Godec (1927), akademska slikarka in ilustratorka, sodi v generacijo najboljših slovenskih ilustratorjev, ki je uspešno utirala pot tej likovni zvrsti pri nas.
Diplomirala je na Akademiji za upodabljajoče umetnosti, danes ALUO v Ljubljani. Že na začetku svoje ustvarjalne poti je objavljala v revijah Ciciban, Pionir in Pionirskem listu, predhodniku Pila. Sledile so knjižne ilustracije, med njimi Muca copatarica, Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Zelišča male čarovnice, Iščemo hišico …
Njene upodobitve ljudskih pripovedi v zbirkah Pravljice, Zverinice iz Rezije, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, Lonček, kuhaj, Čudežni mlinček, Za devetimi gorami …, so zaznamovale številne generacije Slovencev.
Ančka Gošnik Godec je slikarka z izrazitim občutkom za slovensko pokrajino in slovensko materialno dediščino. K njenemu upodabljanju pristopa tako poglobljeno in študiozno, da imajo njene ilustracije marsikdaj tudi etnološko vrednost. Ilustrirala je okoli 130 knjig, mnoge podobe pa so zbrane v antologiji Zlata ptica, ki je leta 2011 izšla pri Mladinski knjigi.

Doslej je bila večkrat nagrajena: Prejela je dve Levstikovi nagradi za knjižne ilustracije, druge domače in več mednarodnih nagrad. Leta 1997 je bila prejemnica Smrekarjeve in leta 2001 Levstikovo nagrada za življenjsko delo, leta 2002 pa deležna mednarodne nominacije za priznanje IBBY.

Izjava Irene Matko Lukan, urednice otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi:

»Čestitamo naši ljubi Ančki Gošnik Godec, prejemnici nacionalne nagrade za življenjsko delo Riharda Jakopiča. Danes, 2. aprila, na rojstni dan Hansa Christiana Andersena, je mednarodni dan knjig za otroke in dan, ko je Ančka Gošnik Godec kot prva ilustratorka prejela nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo. To je velik poklon področju in izjemnim dosežkom slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev ilustracij. O kakovosti in pomenu dela Ančke Gošnik Godec vemo in bomo brali veliko. V naši založbi, še posebej v uredništvu leposlovja in revij Ciciban in Cicido pa smo presrečni, da smo Ančko spoznali tudi kot redno sodelavko in človeka. Biti del njenega ustvarjalnega procesa je veliko bogastvo in skozi desetletja smo postali prijatelji. Njene podobe so trajno zaznamovale naše otroštvo in mladost – samo pomislimo na podobe iz pravljic in zbirk, kot so Povodni mož, Tri botre lisičice, Zlata ptica, Janček ježek, Zverinice iz Rezije, Zlata skledica, Za lahko noč Ele Peroci, Zelišča male čarovnice Polonce Kovač, Lučka Regrat Gregorja Strniše in še na mnoge druge. Ančka je ustvarila tudi likovno podobo Muce copatarice avtorice Ele Peroci, ki spada med najbolj priljubljene slikanice v Sloveniji. Kakšna velika moč je v teh brezštevilnih podobah, ki živijo že mnoga desetletja in bodo lepšala otroštvo tudi prihodnjim generacijam.«

Vir: MK