Ko zraste prvi zobek, je čas za prvo zobno pasto. Priporočljivo jo je uporabljati do dopolnjenega 6. leta starosti, nato lahko otrok začne uporabljati zobno pasto za odrasle ali katero od vmesnih različic (za otroke do 8., 10. ali 12. leta), ki vsebujejo nekoliko več fluora oziroma fluoridov kot prve zobne paste.
Odlična izbira po zmerni ceni
Predstavljamo zanimive rezultate testa, ki so ga konec lanskega leta naredili naši nemški kolegi. Na testu so izmerili vsebnost fluoridov v zobni pasti ter ocenili označevanje in embalažo. Žal so na našem trgu samo trije od preizkušenih izdelkov, a so se odlično izkazali na testu.
Pri nakupu bodite pozorni na:
1. Nepogrešljive fluoride
Fluoridi pozitivno vplivajo na utrjevanje zobne sklenine in nedvomno ščitijo zobe pred kariesom, kar so dokazale številne raziskave. Da bo zobna pasta učinkovita, mora vsebovati dovolj fluoridov – tudi tista za najmlajše.
Priporočljiva vsebnost fluoridov v zobni pasti za otroke do 6. leta starosti je 1000 ppm (delcev na milijon). Paste, ki jih ne vsebujejo ali jih vsebujejo premalo, potrošniške organizacije na naših testih ocenimo kot slabe (oceni pomanjkljivo in nezadovoljivo).
2. Hidroksiapatit ni alternativa
Nekateri proizvajalci v zobne paste ne dodajajo fluoridov, ampak hidroksiapatit, ki naj bi prav tako ščitil pred zobno gnilobo. Gre za naravno mineralno obliko, zato ga v oglasih pogosto predstavljajo kot »naravno izbiro«. V nasprotju s fluoridi pa raziskav o tem, ali je zares učinkovit pri preprečevanju zobne gnilobe, ni zadosti. Za zdaj (še) ni dovolj trdnih dokazov, da je hidroksiapatit dovolj učinkovit, zato menimo, da ni ustrezen nadomestek za fluoride.
3. Bolje je brez titanovega dioksida
V zobnih pastah ga uporabljajo kot barvilo – zobni pasti daje belo barvo. Zaradi suma, da je genotoksičen, je od leta 2022 je prepovedan v živilih, Evropska agencija za varnost hrane ga uvršča v kategorijo »ni varen«. V kozmetičnih izdelkih ni prepovedan (če je v nano obliki, mora biti to posebej označeno). Ker pa ga uporabljajo zgolj kot barvilo in ne vpliva na učinkovitost čiščenja, je po našem mnenju nepotreben dodatek. Izberite torej zobno pasto brez titanovega dioksida. Majhni otroci namreč kar nekaj zobne paste tudi pogoltnejo.
4. Cinka naj ne bo preveč
Cink zobni pasti dodajajo zaradi antibakterijskega delovanja, posledično ščiti pred zobnimi oblogami, zobnim kamnom, gingivitisom (vnetje dlesni) in slabim zadahom. V preteklosti je bilo stališče nemškega Zveznega inštituta za oceno tveganja, da zobne paste s cinkom niso primerne za otroke, saj potrebi po cinku (element v sledeh) zadostijo že s prehrano. Presežek cinka bi lahko imel dolgoročne negativne učinke, kot so oslabitev imunskega sistema, anemija in motnje gibanja, povezane z živci.
A stališče se spreminja: julija 2023 je Odbor EU za varnost potrošnikov (SCCS) objavil, da cinka ni več treba popolnoma izločiti iz zobnih past za otroke. Glede na najnovejše ugotovitve odbora SCCS velja: od prvega leta starosti lahko otroci uporabljajo tudi zobne paste z največ 1-odstotno koncentracijo cinka. Za otroke v prvem letu življenja velja, da je 0,72 odstotka cinka v zobni pasti varno.
Iz naših testov vemo, da zobne paste za odrasle običajno vsebujejo precej manj kot odstotek cinka. Pri zobnih pastah za otroke so ga proizvajalci v zadnjem času popolnoma opustili.
5. Izognite se nepotrebnim dodatkom: okusu po sadju, vanilji, bleščečim barvam in bleščicam:
Večina zobnih past za otroke ima okus po sadju, zelo priljubljen je okus po jagodi, nekatere imajo celo okus po žvečilnem gumiju. Prav tako so priljubljene živahne barve. Arome in barvila so nepotrebni dodatki, saj ne vplivajo na učinkovitost samega izdelka, ampak le prispevajo k dnevnemu koktajlu kemikalij. In še ena past: če ima zobna pasta prijeten okus in lepo barvo, bo malčke bolj verjetno zamikalo, da jo pogoltnejo, namesto da bi jo izpljunili.
C.R., ZPS
