Latinska Amerika: Dve leti šole sta zamujeni. Ne zamujajmo niti enega več.

0
368
(Foto: Epa)

Prepozno je, da bi se Latinska Amerika izognila najhujši izobraževalni krizi v zgodovini, vendar še ni prepozno, da se ublaži njen vpliv na otroke in mladostnike. Regionalna direktorica UNICEF-a za Latinsko Ameriko in Karibe Jean Gough je o tej problematiki objavila članek v španskem dnevniku El País.

 

 

Melany Verano je čakala 19 mesecev, da se je vrnila v svojo šolo na obrobju Lime, glavnega mesta Peruja. »Nisem imela interneta, nisem imela računalnika, imela sem samo mamin mobilni telefon. Nisem se mogla učiti,« je izjavila 10-letna šolarka. »Ko sem se oktobra vrnila v šolo, sem bila vesela, da sem lahko znova bila z učiteljico in sošolci. Nisem jih videla, odkar so bile šole zaprte.«

Kljub temu, da je zamudila skoraj dve leti izobrazbe, se Melany zdaj šteje za eno izmed srečnežev. Po ocenah Unicefa sta bila konec leta 2021 skoraj dva od petih študentov v Latinski Ameriki in na Karibih še vedno zunaj šole. Dobra novica pa je, da je 12 držav v regiji pred koncem lanskega leta v celoti ponovno odprlo šole. Druge, kot sta Panama in Peru, se jim bodo pridružile, ko se bo šolsko leto začelo meseca marca.

Pandemija je pokazala, da mora biti učenje na daljavo dostopno vsem otrokom in mladostnikom, vendar ne more nadomestiti učenja v živo. Podatki iz Latinske Amerike in Karibov kažejo, da so se mladostniki kljub prizadevanju vlad, učiteljev in  staršev med pandemijo naučili veliko manj.  Na primer, v več brazilskih državah so trije od štirih drugošolcev pokazali zmanjšanje povprečne ravni branja.

Negativni vpliv zaprtja šol presega izgubo učenja. Otroci so se soočili z velikim tveganjem za svojo varnost in duševno zdravje, saj so izgubili dostop do hrane in zdravstvenih storitev, ki jih ponujajo izobraževalne ustanove.

Ocenjuje se, da bo 2,1 milijona študentov v Latinski Ameriki in na Karibih opustilo šolanje. V eni najbolj neenakopravnih in nasilnih območij sveta je otrok ali mladostnik, ki ni v šoli, pogosto v nevarnosti, da postane potencialni rekrut za tolpe ali prisiljen emigrirati.

Šole morajo ostati odprte za vse. Spodbudno je videti, da se stopnje cepljenja proti covidu povečujejo v Latinski Ameriki in na Karibih. Zdaj se mora bolj kot kdaj koli prej vložiti več napora in denarja v izobraževanje. Ključno je doseči višjo kakovost izobraževanja, vključno z dostopom do digitalnih orodij za razvoj novih veščin in pripravo na boljšo prihodnost.

Med pandemijo so izdatki za izobraževanje predstavili manj kot 1% vseh denarnih spodbud proti krizi zaradi pandemije v Latinski Ameriki in na Karibih. Za pomoč otrokom je potrebno veliko več sredstev.

Mnogi otroci so v Latinski Ameriki zamudili dve leti osebnega šolanja in si ne morejo privoščiti, da bi zamudili še tretjega.

Piše: Jože Jan

Vir: El País, Španija