V okviru virtualnega dogodka »Dnevi ESFRI« je bil predvčerajšnjim, 7.12., predstavljen nov ESFRI načrt 2021, 6. po vrsti, ki prinaša dodatne 4 milijarde evrov investicij na področju raziskovalnih infrastruktur.
Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture je v novi načrt vključil tudi analizo dosedanjega dela in 11 novih projektov, s katerimi bodo naslovili globalne izzive.
»Nov načrt ESFRI je zelo pomemben za implementacijo novega Evropskega raziskovalnega prostora (ERA), ki smo ga sprejeli na Svetu ministri EU v novembru. Dejstvo je, da so raziskovalne infrastrukture ob raziskovalcih ključne za dosedanje odličnosti na področju znanosti. Z novim načrtom bodo zagotovljeni pogoji za vzpostavitev nove raziskovalne infrastrukture, ki bo omogočila naprednejšo in konkurenčnejšo Evropo prihodnosti,« je na otvoritvi dogodka poudarila ministrica za izobraževanje, znanost tin šport prof. dr. Simona Kustec.
Načrt ESFRI za leto 2021 vključuje ob projektih tudi celoten ekosistem, ki ga predstavljajo najnaprednejša podjetja na svetovni ravni na svojih področjih in hkrati krepijo konkurenčnost evropske znanosti.
Ob 41. že izvedenih raziskovalnih infrastrukturah, jih je 22 še v pripravljalni fazi. V okviru 11. novih načrtov v vrednosti štirih milijard evrov, se uvajajo nova področja: energija, okolje ter zdravje in hrana s strateškimi dolgoročnimi naložbami v raziskovalne zmogljivosti. »Z novimi projekti želimo odgovoriti na globalne izzive in omogočiti raziskovalne infrastrukture, ki ne ponujajo le odličnih pogojev za današnjo znanost, temveč bodo zagotovili tudi edinstvena okolja za nadaljnji dolgoročni razvoj evropske odličnosti na področju raziskav in inovacij,« je na konferenci izpostavil predsednik ESFRI Jan Hrušak.
Dogodka “Dnevi ESFRI” se udeležuje več kot 300 raziskovalcev, 100 pa jih aktivno sodeluje pri predstavitvi novega zelo obširnega načrta, ki v središče postavlja opremljanje Evrope z infrastrukturo za revolucionarne in vplivne raziskave. Načrt opredeljuje evropske naložbene prednostne naloge in daje usmeritve za njihov nadaljnji razvoj. Načrt tudi analizira glavne značilnosti pokrajine raziskovalnih infrastruktur v Evropi za implementacijo integriranega in medsebojno povezanega ekosistema raziskovalne infrastrukture kot pomembnega elementa agende politike Evropskega raziskovalnega prostora (ERA).
Prva Slovenka na čelu ESFRI
Nova predsednica ESFRI bo z novim letom dr. Jana Kolar, prva Slovenka in hkrati prva ženska na tem prestižnem mestu. ESFRI je Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture, ustanovljen leta 2002, združuje nacionalne vlade, znanstveno skupnost in Evropsko komisijo, z namenom, da bi podprli skladen, s strategijo voden pristop k raziskovalnim infrastrukturam (RI), ki razvija znanstveno utemeljene rešitve za družbene izzive v Evropi. Pokriva 41 evropskih raziskovalnih infrastruktur, ki so že bile izvedene in 22 projektov, ki so v pripravljalni fazi, skupno v vrednosti več kot 20 milijard evrov. Dr. Jana Kolar je priznana raziskovalka tako v Sloveniji kot tujini, ki bo predsednica ESFRI za obdobje 2 let.
Novi projekti v okviru 6. ESFRI načrta:
- EBRAINS – Evropska infrastruktura za raziskave možganov. Distribuirana digitalna infrastruktura temelječa na vmesniku nevro znanosti, računalništva in tehnologije, ki ponuja znanstvenikom in razvijalcem napredna orodja in storitve za raziskave možganov.
- EIRENE RI – Raziskovalna infrastruktura za oceno izpostavljenosti okolja v Evropi. Prva infrastruktura EU o izpostavljenosti človeka (okoljske determinante zdravja).
- ET – Einsteinov teleskop. Prva in najnaprednejša opazovalnica gravitacijskih valov tretje generacije z občutljivostjo brez primere, ki bo Evropo postavila v ospredje raziskav gravitacijskih valov.
- EuPRAXIA – Porazdeljen, kompakten in inovativen pospeševalnik, ki temelji na plazemski tehnologiji, ki ga poganja elektronski snop. Nahajal naj bi se v metropolitanskem območju Rima, ki mu bo sledil drug lasersko gnan plazemski pospeševalnik nekje drugje na evropskem ozemlju.
- GGP – Program Generacije in spol. Cilj je zagotoviti visokokakovostne in mednacionalno primerljive longitudinalne podatke za odgovor na pereče znanstvene in družbene izzive glede dinamike prebivalstva in družine.
- GUIDE – Odraščanje v digitalni Evropi – EuroCohort. Prva evropska primerjalna raziskava rojstev, katere cilj je podpreti razvoj socialnih politik za izboljšanje blaginje otrok, mladih in njihovih družin po vsej Evropi.
- MARINERG-i – Raziskovalna infrastruktura obnovljivih virov energije na morju. Postajamo vodilna mednarodna raziskovalna infrastruktura v sektorju obnovljive energije na morju (ORE) z mrežo testnih zmogljivosti, razpršenih po Evropi.
- OPERAS – Odprt dostop v evropskem raziskovalnem prostoru prek znanstvene komunikacije. Porazdeljeni RI za omogočanje odprte znanosti in nadgradnjo znanstvenih komunikacijskih praks na področju družbenih in humanističnih ved (SSH) v skladu z evropskim oblakom odprte znanosti.
- RESILIENCE – Infrastruktura za verske študije: orodja, inovacije, strokovnjaki, povezave in centri. Edinstven, interdisciplinarni znanstveni RI za vse verske študije gradi visoko zmogljivo platformo, zagotavlja orodja in dostop do fizičnih in digitalnih podatkov znanstvenikom iz vseh znanstvenih disciplin.
- SLICES – Obsežna znanstvena infrastruktura za računalniške/komunikacijske eksperimentalne študije. Ambiciozne raziskave v digitalnih znanostih, ki se ukvarja s pomisleki glede porabe energije in izvajanja zelenega dogovora.
- SoBigData++ RI – integrirana evropska infrastruktura za socialno rudarjenje in analitiko velikih podatkov. Vir za izmenjavo podatkovnih nizov, metod, raziskav.
Vir: gov.si
