Kolikokrat se je v teh dveh letih pandemije koronavirusa glasilo vprašanje zakaj Bog dopušča to bolezen, vse to trpljenje in smrti, ki jih je prinesla s seboj? – Gotovo neštetokrat. V začetku preizkušnje morda malo manjkrat, toda bolj ko se vsa reč vleče in ponavlja, bolj glasna postajajo takšna vprašanja, pa tudi podobna: Zakaj Bog dopušča toliko neumnosti in teorij zarot? Zakaj dopušča, da določen del ljudi cepivom in zaščitnim ukrepom nasprotuje in s tem le podaljšuje agonijo sveta?
Pandemija pa še kar traja in traja, več kot toliko proti njej in vsej človeški nespameti, ki je ob njej priplavala na površje, ne moremo. Kako bi lahko ob vsem tem še slišali Božji glas? Kako ga lahko še naprej poslušamo in vztrajamo v veri? Kako naj ostanemo pogumni v pogledu naprej ob vsem kar nas še čaka? Knjiga francoskega duhovnika Patricka Chauveta Božji molk in človekova tihota, ki je pred vami in je izšla pri Celjski Mohorjevi, prinaša razmišljanje na to temo.
Leta 2019 se je Patrick Chauvet, župnik katedrale Notre-Dame v Parizu na dan, ko je to veličastno Božjo hišo zajel požar, spraševal »Zakaj, Gospod?« In podobno kot večina ljudi v stiski, je dobil v odgovor molk. Toda ali Božja tišina pomeni tudi Božjo odsotnost? To je vprašanje, ki si ga verniki v preizkušnjah najpogosteje zastavljamo. Zdi se, da odgovora ni in pod težo tega vprašanja se včasih zdi tudi molitev nemogoča. Knjiga, tako piše v njenem opisu, je osebno pričevanje pariškega duhovnika, ki je prehodil podobno pot. Nima vseh odgovorov, a korak za korakom odkriva upanje. Hrani ga z Božjo besedo, z uvidi duhovnih učiteljev in velikimi imeni naše literature. Onstran razumskih odzivov nakaže pot, ki slehernika vodi do notranjega miru, in prižiga luči, ko se zdi noč najtemnejša.
Čeprav se trenutno zdi, da nas Bog s pandemijo kaznuje, knjiga Patricka Chauveta vabi k razmisleku o smiselnosti takega očitka, k razmisleku o našem svetu, našem načinu življenja, naši volji do moči, naši sebičnosti. Tudi sredi največjega trušča preizkušenj in sredi najbolj globoke tišine nam želi Bog vseeno nekaj povedati. Še vedno namreč ostaja z nami v vsem, kar živimo, da bi osmislil tisto, kar se nam zdi nesmiselno. Toda preden začnemo premišljevati o molku Boga in tišini ljudi, si moramo zastaviti vprašanje o pohujšanju zla, enem najtežjih teoloških vprašanj, nas vabi uvod knjige, saj nas lahko samo to premišljevanje opogumi, da bomo vstopili v tihoto Boga, ki je bližina in znamenje njegove ljubezni.
Knjigo naročite na POVEZAVI.
L.K.
