Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je objavila novo publikacijo Pogled na izobraževanje (Education at a Glance), letošnja osrednja tema je pravičnost v izobraževanju in na trgu dela. V zborniku med drugim ugotavljajo, da je Slovenija z deležem 4,6 odstotka BDP za izobraževanje pod povprečjem OECD.
Osrednja tema letošnje publikacije Pogled na izobraževanje, ki je najobširnejši mednarodni zbornik izbranih primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja, se nanaša na pravičnost v izobraževanju in na trgu dela. “Pravičnost v izobraževanju pomeni, da so učna okolja oblikovana tako, da zmanjšujejo vpliv družbenih neenakosti in ustvarjajo pogoje, v katerih dosežki v izobraževanju prispevajo k bolj pravičnim gospodarskim in družbenim izidom še dolgo po tem, ko učenci končajo šolanje,” so povzeli na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Letošnje poročilo tako med drugim izpostavlja, da se družbene neenakosti odrazijo v izobraževanju že v zgodnjem otroštvu. V Sloveniji je, tako kot v večini drugih držav OECD, manj verjetno, da bodo otroci, stari do dve leti iz družin iz spodnjega dohodkovnega tercila vključeni v predšolsko vzgojo kot otroci iz zgornjega dohodkovnega tercila (49 odstotkov v primerjavi z 52 odstotki). Razlika je sicer manjša od povprečja razlike OECD, ki znaša 19 odstotnih točk. Eno leto pred začetkom primarnega izobraževanja je sicer v večini držav OECD velika večina otrok vključena v predšolsko vzgojo. V Sloveniji je ta delež 95 odstotkov.
Predšolska vzgoja pomaga zmanjšati razvojne vrzeli, zaradi katerih so nekateri otroci ob začetku šolanja v slabšem položaju. V osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju učenci iz socialno-ekonomsko šibkejših družin dosegajo slabše rezultate na mednarodnih raziskavah, kot sta na primer mednarodno preverjanje bralne pismenosti PIRLS, v katero so vključeni četrtošolci, in PISA, ki zajema 15-letnike.
Izobraževalni rezultati pa se tudi prenašajo med generacijami. Tudi v Sloveniji je uspešen zaključek srednje šole povezan z izobrazbo staršev. Gimnazijo tako denimo v predvidenem času zaključi 71 odstotkov dijakov, katerih starši niso pridobili višje sekundarne izobrazbe, 80 odstotkov dijakov, katerih starši imajo višjo sekundarno izobrazbo, in 88 odstotkov dijakov, katerih starši so zaključili terciarno izobraževanje. Podobno je pri poklicnem in tehniškem izobraževanju.
Deklice in ženske so po večini razpoložljivih meritev v izobraževanju uspešnejše od fantov in moških. Na višji sekundarni in terciarni ravni imajo večjo verjetnost, da bodo uspešno zaključile izobraževanje v vseh državah, za katere so na voljo podatki, pri čemer razlike med spoloma pogosto presegajo 10 odstotnih točk. Ženske se tudi pogosteje kot moški vpišejo v terciarno izobraževanje in ga tudi v večjem deležu uspešno zaključijo.
Kljub visoki stopnji izobrazbe pa so ženske na trgu dela še vedno prikrajšane. Pri mladih ženskah je manj verjetno, da bodo zaposlene, razlika pa je še posebej velika pri tistih, ki niso končale višje sekundarne izobrazbe. Pri teh je stopnja zaposlenosti v Sloveniji 43 odstotkov, na ravni OECD pa 47 odstotkov. V isti skupini moških je stopnja zaposlenosti pri nas 67 odstotkov v OECD pa 72 odstotkov. Med mladimi ženskami s terciarno izobrazbo je odstotek višji, stopnja zaposlenosti dosega 85 odstotkov, moških pa 94 odstotkov.
Mlade ženske v starostni skupini med 25 in 34 let tudi zaslužijo manj kot mladi moški, in sicer v povprečju v Sloveniji tiste, ki nimajo srednješolske izobrazbe, 12 odstotkov manj (na ravni OECD 15 odstotkov), tiste s srednješolsko izobrazbo 17 odstotkov manj (v OECD 16 odstotkov) in tiste s terciarno izobrazbo 20 odstotkov manj (v OECD 17 odstotkov).
V Sloveniji je delež odraslih med 25 in 64 letom starosti z doseženo manj kot srednješolsko izobrazbo 12 odstotkov in je nižji kot v povprečju v državah OECD, kjer je 19 odstotkov. V primerjavi med letoma 2016 in 2023 je v Sloveniji delež mladih, ki niso dosegli vsaj srednješolske izobrazbe med mladimi moškimi ostal nespremenjen pri 8 odstotkih, delež mladih žensk brez dosežene srednješolske izobrazbe pa se je bistveno povečal s 4 odstotkov leta 2016 na 7 odstotkov leta 2023.
Ko gre za sredstva, namenjena za izobraževanje, je Slovenija z deležem 4,6 odstotka BDP, kolikor je namenila leta 2021 za izobraževanje od primarne do terciarne ravni, pod povprečjem OECD, ki je znašalo 4,9 odstotka BDP. Kljub temu da je indeks spremembe za Slovenijo med letoma 2015 in 2021 pozitiven, pa je delež BDP še vedno bistveno pod vrednostjo 6,2 odstotka BDP, ki jo je Slovenija dosegala leta 2005.
Za predšolsko vzgojo je Slovenija namenila 1,1 odstotka BDP, kar je nad povprečjem OECD, ki je 0,9 odstotka.
V letu 2021 so bili tudi povprečni letni izdatki na učenca od primarnega do terciarnega izobraževanja v Sloveniji pod povprečjem OECD; v Sloveniji 13.205 dolarjev, v OECD pa 14.179 dolarjev.
Število učencev na učitelja pa se razlikuje med ravnmi izobraževanja. V Sloveniji je 10 učencev na učitelja v primarnem in nižjem sekundarnem izobraževanju in 14 učencev na učitelja v višjem sekundarnem izobraževanju.
Povprečne dejansko izplačane plače učiteljev so bile v Sloveniji pod povprečjem OECD, in sicer: 35.497 dolarjev v predšolski vzgoji (OECD 46.475), 48.497 dolarjev na primarni ravni (OECD 54.052), 49.350 dolarjev na nižji sekundarni ravni (OECD 56.462) in 51.071 dolarjev na višji sekundarni ravni (splošni program) (OECD 59.978).
