Osnovnošolskim otrokom so bili namenjeni tečaji, kasneje pa slovenske osnovne šole; mladostnikom od 16. leta dalje pa sta bili namenjeni obe mladinski organizaciji SDO – slovenska dekliška organizacija in SFZ – slovenska fantovska zveza.
Ko je dr. Marko Kremžar začel s srednješolskim tečajem, je mladina po končani osnovni šoli dobila neke vrste izvendružinsko slovensko okolje. Bilo pa je mnogo otrok, ki po končani osnovni šoli niso nadaljevali s slovenskim srednješolskim tečajem. Po drugi strani pa ta tečaj ni mogel v dvajsetih sobotah na leto nuditi vsega, kar bi mladostnike privezalo na slovensko skupnost. Zato so poskrbeli za izvenšolske dejavnosti za mladino.
Šele leta 1961 je mladinski referent začel govoriti tudi o pošolski mladini. Splošno mnenje je bilo, da te mladine ne bodo obdržali s predavanji in načelno vzgojo, temveč z igrami in športom. Ko bo tako vključena v slovensko skupnost, jo bodo mogli vzgajati tudi v kulturnem, verskem in narodnem duhu.
Leto kasneje je bilo podano poročilo o delu z izvenšolsko mladino iz strani referentke Ive Vivod, ki je povedala, da se je posvetila ženski telesni vzgoji, da je sestavila šest telovadnih točk in pomagala pri pripravljanju narodnih plesov. V naslednjem letu so poročali, da še niso mogli pripraviti tečaja za vaditelje, ki bi delali s fanti. Mladostnike, za katere ni bil privlačen srednješolski tečaj, so začeli zbirati eno uro pred poukom tako, da so imeli malo športa ter medsebojnega spoznavanja.
Leta 1964 so ustanovili mladinski Odbor, kjer naj bi delalo okoli 20 oseb. Tako se je dejavnost povečala. Začeli so z občasnimi sestanki z najstniki, s skupnimi izleti in s počitniškimi dnevi. Dekleta so imela od marca do decembra športno-vzgojni tečaj. Postavljeni cilji pa so bili: povezati mladinske referente, preučevati mladinske motnje in težave ter organizirati naraščaj za mladinske organizacije. Imeli so 15 sestankov s srednješolci v predmestnem južnem okraju Lanus ter na Slovenski Pristavi, v zahodnem predmestnem predelu.
Vaditeljski tečaji
Od leta 1969 dalje so domovi postali nekako samostojni v delu z mladino. Mladinski referent se je pa prizadeval za koordinacijo skupnih prireditev, na primer lahkoatletski turnir ali prvo mešano taborjenje na jugu Argentine, kamor je šlo 12 fantov in 4 dekleta s štirimi voditelji.
Isto leto so pripravili drugi vaditeljski tečaj za telesno vzgojo. To je pomagalo, da so se vsaj po nekaterih domovih malo bolj redno posvečali delu z izvenšolsko mladino. Leta 1973 so začeli govoriti o mladinskemu forumu, kjer bi bile zastopane vse starostne dobe, od končane osnovne šole naprej.
Mladinski koordinacijski svet
Ustanovili so ga leta 1972 in je imel štiri odseke: kulturno-prosvetnega, športnega, glasbenega in družabnega. Sprva je ta svet izhajal precej redno, potem od časa do časa, nazadnje pa je skoraj zamrl. Delo mladinskega referata v naslednjih letih je bilo predvsem posvečeno prirejanju predavanj ter povezava mladine v osrednjih mladinskih organizacijah z njunimi krajevnimi odseki. Delo je vključevalo organizacijo srednješolcev in prireditev pevsko glasbenega festivala, pa tudi predavanja.
Vseskozi so poročali o delovanju med domovi, na primer o izvedbi šahovskega turnirja, o izletu zadnjih letnikov srednješolskega tečaja na slovenskem letovišču in o temi izbira poklica, obravnavani na predavanju za absolvente srednjih šol. Zbirali so tudi podatke o štipendijah za specializacijo tako v Argentini kot v inozemstvu.
V naslednjih letih so organizirali razne dejavnosti: imeli so tečaj za srednješolsko mladino med 14. in 18. letom z zdravniškimi nasveti, taborjenje za mlade, športni dan za srednješolce, razne gledališke uprizoritve.
Člani mladinskega referata so se popolnoma posvetili mladini in to na sejah, sestankih in srečanjih. Ni šlo toliko za delo za mladino temveč za skrb, pomoč in posvetitev mladini, dejavnost, ki naj bi v vsakem okraju vsako leto zajela vedno več delavnih ljudi iz dveh ali treh rodov. Tako so nastajale delovne skupine. Izvenšolska mladina je sodelovala pri mladinsko-športnih srečanjih, pevsko glasbenih večerih, modnih revijah, taborjenjih, pri tečajih za izbiri poklica, miklavževanjih ter raznih srečanjih.
Šolske knjige
V vseh teh letih je bilo izdanih v Argentini kar nekaj šolskih knjig. Lahko jih razdelimo na osnovnošolske ter srednješolske. Med prvimi spadajo sledeče: Slomškova čitanka, Zdomski živžav, Lepopisni zvezek za I., II. in III razred, Gradivo za otroško kolonijo, Slovenski svet, Učbenik za osnovne šole o zgodovini, itd.
V zvezi s srednješolskimi pa lahko imenujemo: Uvod v zgodovino slovenskega naroda, Stilistika, Kratek priročnik slovnice slovenskega jezika, Slovenci v preteklosti in sedanjosti, Slovensko slovstvo, Etnografija, Gospodarski zemljepis, Zgodovina srednjega veka, Slovenija in slovensko ozemlje, Slovensko berilo I, II, III, IV, V; Svetovni nazori, itd.
Piše: Damian Ahlin
VIRI:
- Zbornik Zedinjene Slovenije 1948-1998.
- Arhiv SKA.
