V Slovanski knjižnici razstava Tavčarjevih prvotiskov in literarnih del

0
229
Slovenska knjižnica (Foto: STA)

V Slovanski knjižnici, ki znotraj Mestne knjižnice Ljubljana deluje kot Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke, bodo drevi odprli razstavo Podobe Ivana Tavčarja. Na pregledni razstavi, ki jo pripravljajo z Zgodovinskim arhivom Ljubljana, bodo na ogled Tavčarjevi prvotiski, literarna dela, rokopisi ter fotografsko gradivo.

 

Nocojšnjega odprtja razstave, ki jo pripravljajo ob 100. obletnici Tavčarjevi smrti, se bo med drugim udeležil poznavalec Tavčarjevega dela, zgodovinar Igor Grdina. Z glasbenim nastopom na kitari pa se bo predstavil Vitja Kovačević, so sporočili iz Mestne knjižnice Ljubljana.

Z razstavo želijo v letu, ki ga je vlada razglasila za Tavčarjevo, predstaviti Tavčarja kot literata, politika, odvetnika, župana, pa tudi kot očeta, moža in posestnika.

Pisatelj, odvetnik in politik Ivan Tavčar (1851-1923) velja za enega najpomembnejših literarnih ustvarjalcev realizma na Slovenskem in politikov tedanje liberalne stranke. Po končani srednji šoli v Ljubljani in v Novem mestu je na Dunaju dokončal študij prava. Leta 1884 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno ter postal odbornik v ljubljanskem mestnem svetu. Politično pot je nadaljeval v kranjskem deželnem zboru, nekaj let je bil tudi državni poslanec. Leta 1911 je bil izvoljen za župana Ljubljane. Županoval je deset let, vse dokler ni bil izvoljen v ustavodajno skupščino Kraljevine SHS ter postal poverjenik za prehrano v prvi slovenski narodni vladi.

Bil je soustanovitelj ljubljanske mestne hranilnice ter član in podpornik številnih drugih društev. Zanimal se je tudi za šport in na svojem posestvu v Poljanski dolini leta 1897 zgradil prvo teniško igrišče v Sloveniji. Bil je predsednik prve slovenske kolesarske organizacije in starosta telovadnega društva Sokol.

Širši slovenski javnosti je poznan kot plodovit pisatelj novel, črtic, povesti in romanov, v katerih je prikazoval predvsem življenje v rodni Poljanski dolini. Ustvarjal je vse od srednješolskih let do pozne starosti, njegov opus pa obsega več kot 40 del. Njegova dela so danes del šolskega literarnega kanona. Najbolj znana so roman Izza kongresa, povest Cvetje v jeseni in zgodovinski roman Visoška kronika.

Razstava bo na ogled do 30. oktobra.

C.R. STA