Zasebna univerza Alma Mater je del projekta za povečanje učinkovitosti visokošolskega izobraževanja

0
449
Maribor, Alma Mater Europaea. (Foto: Andreja Seršen Dobaj / STA)

Mariborska zasebna univerza Alma Mater Europaea – ECM se je vključila v mednarodni projekt oblikovanja za povečano kompetentnost skozi aktivno participacijo v visokem šolstvu, katerega osnovni namen je izboljševanje kakovosti ter učinkovitosti poučevanja in učenja v visokošolskem izobraževanju. Projekt sofinancira norveški finančni mehanizem.

Kot je na novinarski konferenci pojasnila vodja projekta na omenjeni univerzi Polonca Pangrčič, želijo z njim tudi usposobiti posameznike in institucije v visokem šolstvu, da se v sodelovanju z drugimi deležniki ter z izmenjavo dobrih praks aktivno odzovejo na izzive priprave študentov na delo in življenje v 21. stoletju.

“Znanje in prakse, ki bodo odkrite in razvite skozi sodelovanje in vzajemno učenje v projektu, bodo integralni del novih didaktičnih orodij in virov podpore, ki so zasnovani tako, da bodo razvijali, vzdrževali in nadalje krepili institucionalno sodelovanje, aktivno učenje in osvajanje moderniziranih pristopov k učenju in razvoju kompetenc v visokem šolstvu,” je dodala Pongrčič.

Ob norveškem partnerju, univerzi iz Kristianie, na slovenski strani poleg Alme Mater sodelujejo še Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Pedagoški inštitut in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS).

Po besedah Janje Žmavc s Pedagoškega inštituta je povedala, da s tem projektom vstopajo tudi v raziskovalno polje visokošolskega izobraževanja, saj bo pet njihovih raziskovalk prispevalo svoje znanje in izkušnje na področju poznavanja in konceptualizacije ter prenosa globalnih kompetenc, aktivnega državljanstva ter jezikovne rabe v vzgoji in izobraževanju v prakso, predvsem pa predstavile razviti model za opazovanje pedagoške prakse, ki so ga zasnovale posebej za ta projekt.

Ker se GZS po besedah Petre Sternad zaveda, kako pomembno je povezovanje izobraževanja in gospodarstva, zlasti pa, da dijaki in študentje po končanem izobraževanju v podjetja pridejo kvalificirani ter s primernimi kompetencami, se odločajo za sodelovanje tudi pri s tem povezanimi projekti.

“Že pred sedmimi leti smo začeli sodelovati tudi pri razvoju modela dolgoročnega napovedovanja kompetenc prihodnosti za strateška partnerstva, pri tem pa sodelujemo še danes. Zelo pomembno se nam namreč zdi, da pravi čas zaznamo, katere so tiste kompetence, ki bodo pomagale pri usposobljenosti zaposlenih,” je še povedala predstavnica GZS.

Študentska organizacija se je po besedah Alena Brkiča projektu pridružila, ker je ena od njihovih najpomembnejših nalog prav kakovost v visokošolskem prostoru, ta projekt pa bo po njegovem mnenju slednje zagotovo pripeljal na še višjo raven v celotnem slovenskem izobraževalnem sistemu.

Ob tem je izrazil upanje, da bodo s svojim delom na področju nacionalne zakonodaje, povezovanjem z ministrstvom za izobraževanje in sodelovanjem z evropskimi institucijami prispevali k realizaciji ciljev, ki so si jih postavili v sklopu projekta, predvsem pa jih implementirali v izobraževalni sistem in tako dodatno izboljšali visokošolski prostora za študente in predavatelje.

Kot je povedal Matej Mertik iz Alme Mater, ki se je s podobno tematiko zadnji dve leti ukvarjal v sklopu evropsko sofinanciranega projekta, se svet zelo hitro spreminja, čemur se je treba prilagajati tudi pri izobraževanju. Po njegovem mnenju marsikdaj ne gre več za klasične pristope učenja, pač pa tudi za različne oblike raziskovalnega dela v raziskovalnih hibridnih laboratorijih, kjer študenti, raziskovalci, učitelji in tudi neakademska javnost skupaj rešujejo probleme in tako preko izkustev osvajajo znanja ter študijske cilje.

J.S., STA