Združenje ravnateljev nasprotuje uvedbi obveznega pouka drugega tujega jezika

0
155
(Foto: Pixabay)

V Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev predlagane rešitve v osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033 ocenjujejo kot večinoma predhodno prediskutirane in že implementirane v predlog novele zakona o osnovni šoli. Večina članov medtem nasprotuje uvedbi obveznega pouka drugega tujega jezika v zadnji triadi.

 

V združenju podpirajo tako upoštevanje dosežkov nacionalnega preverjanja znanja kot eno izmed meril, kadar bo potrebna omejitev vpisa v programih srednješolskega izobraževanja, kot tudi uvedbo tujega jezika v prvi razred osnovne šole kot obvezni predmet, je v odzivu zapisala ravnateljica in predsednica združenja Mojca Mihelič.

Izpostavila je, da medtem večina članov združenja, ne pa vsi, odločno nasprotuje uvedbi obveznega pouka drugega tujega jezika v zadnji triadi. Ta že sedaj poteka kot izbirni predmet in v združenju menijo, da je taka ureditev edino primerna. “Kot mi je znano, je taka tudi naravnanost Zveze aktivov svetov staršev Slovenije,” je zapisala.

Presenečeni so bili nad predlogom o dodatni uri predmeta domovinska in državljanska kultura in etika v 7. razredu ter novemu obveznemu predmetu računalništvo v 5. in 6. razredu osnovne šole. Oboje po navedbah Mihelič načeloma podpirajo, če le ne bo šlo na račun zmanjšanja števila obveznih ur predmetov, kot so tehnika in tehnologija, glasbena in likovna umetnost in pouk športa v vseh oblikah.

V združenju so si namreč prizadevali, da bi se povečalo število obveznih ur pouka športa, kar pa se snovalcem osnutka nacionalnega programa očitno “ne zdi potrebno”, je zapisala.

Mihalič je v odzivu izrazila ogorčenje tudi nad načinom predstavitve osnutka programa, saj so bili nanjo povabljeni zgolj mediji, strokovna javnost pa o njej ni bila obveščena, niti niso bili predhodno celostno seznanjeni s posameznimi segmenti. “Sklepam lahko, da smo šolniki za ministrstvo kot stroka nepomembni oziroma smo zanje zgolj izvajalci tistega, kar si zamislijo v pisarnah,” je zaključila.

V osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033 je opredeljenih 21 strateških ciljev in 284 ukrepov na šestih področjih. Ukrepi segajo od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih, nekateri so bolj vsebinski, drugi bolj organizacijski, pa tudi takšni, ki trenutno niso izvedljivi, so v torek na predstavitvi osnutka dokumenta pojasnili v strokovni skupini.

C. R., STA