V Lutkovnem gledališču Maribor (LGM) je vse pripravljeno na premiero predstave Lutkovni zajec in samostanska miš. Besedilo Boruta Gombača o zgodovini minoritskega samostana, v katerem domuje lutkovno gledališče, je v obliki sprehoda po stavbi režirala Nika Bezeljak, avtorica likovne podobe je Ajda Sitar. Igrata Urša Kavčič in Voranc Boh.
Premiera predstave bo prav danes v okviru 33. Poletnega lutkovnega pristana. “Redka gledališča, vsaj v Sloveniji, imajo ta privilegij, da domujejo v takšnih historičnih stavbah z izjemno dolgo in bogato zgodovino, kot je naša. Njena zgodovina je res pestra in želeli smo si jo ujeti tudi v predstavo,” je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica LGM Katarina Klančnik Kocutar.
Objekt na Vojašniškem trgu, v katerem je od leta 2010 lutkovno gledališče, je bil v preteklosti med drugim samostan, vojašnica, skladišče in stanovanjska stavba, katere najbolj znani stanovalec je bil pesnik in pisatelj Zorko Simčič.
Vse te funkcije predstavljajo v predstavi, ki je narejena kot didaktična učna pot po različnih prostorih gledališča in sosednje Minoritske cerkve, a po besedah režiserke Nike Bezeljak ohranja format gledališke uprizoritve.
K sodelovanju so povabili ustvarjalce, ki živijo v Mariboru ali izhajajo iz tega mesta ali pa so predtem že bili dejavni v obravnavani stavbi. Besedilo je spisal pesnik Borut Gombač. “Nastal je prečudovit poetičen tekst o tej stavbi, kjer je zelo kompleksne zgodovinske trenutke, funkcije, stvari, ki so morda še sploh otrokom nekatere tuje, znal na zelo lep način povedati,” je pojasnila direktorica.
Avtorica poti in likovne podobe je Ajda Sitar, ki si je zamislila uporabo replik starih kosov pohištva, predvsem omar in ur, skozi katere se vstopa v različna zgodovinska obdobja. Zgodbo pripovedujeta Lutkovni zajec kot simbol LGM in Samostanska miš kot večna prebivalka samostana, ki vodita po začrtani poti, občinstvo pa je v funkciji raziskovalcev. “Premikajo se skozi različne prostore stavbe, tudi tiste, ki jih ob običajnih predstavah ne vidijo,” je dejala režiserka.
Predstava je namenjena otrokom, starejšim od šest let. Avtor glasbe je Milko Lazar, lutke in sceno so izdelali Mojca Bernjak, Aleksander Andželović, Darka Erdelji, Urban Saletinger, Lucijan Jošt, Branko Caserman in Zlatko Mešić.
Med drugim so uporabili avtomate, saj je ideja, da bi predstava sčasoma postala samostojna učna pot, torej da bi se lahko obiskovalci podali nanjo sami, brez igralcev. “Samostan kar vleče, da bi ga šel raziskat,” je dejala igralka Urša Kavčič, ki se z oktobrom pridružuje igralskemu ansamblu LGM, medtem ko dolgoletni član Danilo Trstenjak odhaja v pokoj.
Direktorica Klančnik Kocutar je spomnila, da so v zadnjem času pripravili že več podobnih projektov, med drugim interaktivno zvočno pot ob Dravi Potepini ter sprehod po samostanu za odrasle Drava pa še kar teče… “Ta samostan postaja igralec v naši gledališki zgodbi. Ne gre drugače, kot da se mu puščamo vedno znova nagovarjati in ga kot igralca vključimo v naše projekte,” je dejala.
J.S., STA
