Novela zakona o osnovni šoli: NPZ se vrača v tretji razred

0
199
(Foto: Freepik)

Vlada je za obravnavo v DZ pripravila predlog novele zakona o osnovni šoli. Prinaša novosti na področju nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu, obveznih tujih jezikov in izobraževanja učencev s posebnimi potrebami, je po seji vlade dejal minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda.

 

Predlog umešča nacionalno preverjanje znanja tudi za učence tretjega razreda. Hkrati pa se dosežki nacionalnega preverjanja v devetem razredu upoštevajo kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja, je minister dejal na novinarski konferenci po današnji seji vlade.

Predlog novele nadalje prenavlja koncept razširjenega programa osnovne šole. Opredeljuje, da se doslej veljavni elementi razširjenega programa, ki so podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti, preoblikujejo z izvajanjem vsebin s področij gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje, pa tudi z vsebinami s področja učenja. Učenci se v ta program vključujejo prostovoljno.

Predlog prav tako uvaja obvezni prvi tuji jezik v 1. razred osnovne šole. Predlagane spremembe na področju izobraževanja na domu pa bodo zagotovile enakovreden izobrazbeni standard z učenci, ki se izobražujejo v šoli. To pomeni, da bodo morali učenci, ki se izobražujejo na domu, po novem opravljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda.

Pri izobraževanju učencev s posebnimi potrebami pa predlog uvaja pouk slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih, je povedal minister.

C. R., STA

Besedilo sporočila za javnost Vlade RS:

Vlada spremenila besedilo Zakona o osnovni šoli

Vlada je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli.  Predlog prinaša mnoge novosti, med ostalim na področju nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu in obveznih tujih jezikov.

Predlog zakona umešča nacionalno preverjanje znanja tudi za učence 3. razreda, obenem pa umešča možnost, da se dosežki nacionalnega preverjanja znanja v 9. razredu upoštevajo kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja.

Spremenjeno besedilo zakona prav tako vsebuje prenovo koncepta razširjenega programa osnovne šole. Predlagane spremembe namreč opredeljujejo, da  se doslej veljavni elementi razširjenega programa (podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti) preoblikujejo z izvajanjem vsebin s področij gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje, pa tudi vsebinami s področja učenja učenja. Učenci se v ta program vključujejo prostovoljno. V praksi to med drugim pomeni, da se neobvezni izbirni predmeti po novem ne bi ocenjevali. Šola bi ob uveljavitvi zakona program lahko izvajala pred, med in po pouku. Poudariti je potrebno, da je šola učencem prvega razreda dolžna ponuditi omenjene vsebine pred in po koncu obveznega programa (pouka). V tem smislu se otrokom pred in po koncu obveznega programa zagotovijo strukturirane dejavnosti (s strukturiranimi dejavnostmi zagotovljeno varstvo).

Novela zakona ob tem uvaja obvezni prvi tuji jezik v 1. razred osnovne šole. Na podlagi izvedbe poskusa »Uvajanja tujega jezika v obveznem programu in preizkušanja koncepta razširjenega programa v osnovni šoli« je bila v praksi  preizkušana uvedba obveznega prvega tujega jezika v 1. razred. Ugotovljeno je bilo, da je bilo k pouku 1. tujega jezika že v šolskem letu 2016/2017 vključenih kar 92,73 odstotka prvošolcev, delež pa se je z leti še povečeval.

Spremembe zakona se dotikajo tudi področja izobraževanja učencev na domu. Med ostalim bodo zagotovile enakovreden izobrazbeni standard z učenci, ki se izobražujejo v šoli. To pomeni, da bodo morali učenci, ki se izobražujejo na domu, po novem opravljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda.

Starši bodo po spremembi zakona prav tako morali napovedati izobraževanje na domu do 16. avgusta in ne do 31. avgusta za prihodnje šolsko leto.

Uvaja se tudi možnost prekinitve izobraževanja na domu med šolskim letom (in s tem vključitev učenca v izobraževanje na šoli). Novost je tudi ta, da se bodo tistim učencem, ki bodo pri ocenjevanju neuspešni, pravice izobraževanja na domu omejile.

Sprememba zakona uvaja pouk slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih.

Ob tem so v predlogu zakona opredeljene tudi druge sistemske spremembe pri izobraževanju učencev s posebnimi potrebami in izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu.

Sprememba zakona omogoča organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami in s tem rešuje problematiko težavnejšega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v ostale organizirane oblike varstva. Na novo se ureja možnost podaljšanja statusa za tri leta za učence, ki obiskujejo program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Zakon tudi podrobneje ureja problematiko izobraževanja na domu za učence s posebnimi potrebami, ki je do sedaj urejena zgolj s pravilniki. Ureja se namreč možnost bolj prilagodljivih oblik izobraževanja.

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje