Fakulteta za šport te dni praznuje 70-letnico obstoja. Kljub zgodnejšim zametkom organiziranega šolanja takratne telesne kulture so izobraževanje kadrov v Sloveniji uradno oblikovali šele po drugi svetovni vojni. Pozneje pa je preraslo tudi v raziskovalno ustanovo za vzgojo vrhunskih kadrov v športu in raziskave na področju športa.
Čeprav je beseda šport nastala šele v 18. stoletju v Angliji, sta šport in športna vadba znana že tisočletja. Najbolj znan starodavni športni pojem so morda antične olimpijske igre, a tudi iz časa Rimljanov so znane različne oblike borb, tekmovanj s konji in konjskimi vpregami … Pa tudi pred prihodom Rimljanov so na področju Alp obstajala različna tekmovanja, o čemer pričajo podobe na različnih situlah.
Pozneje je bila telesna vadba v prvi vrsti namenjena urjenju vojakov, pa tudi plemstva. Slovenci so organizirano obliko širše športne vadbe vadbe sprejemali skupaj z razvojem te dejavnosti v nekdanji Avstro-Ogrski, kjer prvi športni priročnik nosi letnico 1825, prvega športnega učitelja so tam zaposlili leta 1847. Potreba po razvoju kadrov pa je strmo narasla po uvedbi športa oziroma telesne vadbe v učne programe leta 1869 (1883 za ženske).
Vzporedno z vključevanjem športa v učne programe so se množično začela pojavljati tudi športna društva, pri čemer so bili v Sloveniji najbolj znani Sokoli, pa tudi Turnarji, ki jih je osnoval nemški del življa, ter kasneje Orli. Vse to je sprožilo potrebe po učiteljih in vaditeljih.
Izobraževanje šolskih kadrov je prevzela država, društva so organizirala vaditeljske tečaje. V okviru sokolskega gibanja je prve tečaje na Slovenskem leta 1896 vpeljal takratni tajnik Sokolov Viktor Murnik. Sokolski tečaji so bili tudi osnova za izobraževanje učiteljev po razpadu cesarstva leta 1918 in pridružitvi k skupni državi južnih Slovanov oziroma takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Šport je bil v Sloveniji na visoki ravni, Ljubljana je leta 1922 gostila prvo gimnastično svetovno prvenstvo, na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah pa so blesteli telovadci Peter Šumi, Josip Primožič, Leon Štukelj, Stane Derganc in drugi. Na področju izobraževanja pa je Ljubljano prehiteval Beograd, kjer so leta 1938 ustanovili Višjo šolo za telesno vzgojo.
A tudi Ljubljana ni mirovala. Drago Ulaga je leta 1930 diplomiral na Visoki šoli za telesno vzgojo v Berlinu in postal prvi Slovenec s “športno izobrazbo”. Ni se zadovoljil le s trenerskim delom, atletiko in plavanjem, ampak je pripravil tudi načrte za študij telesne vzgoje na ljubljanski univerzi, izvedbo pa je preprečila druga svetovna vojna.
Po drugi svetovi vojni je skrb za organiziranje in izobraževanje prevzel Zavod za fizkulturo, študij pa je potekal v Beogradu na Državnem inštitutu za fizkulturo in vsa desetletja se je prav po tej ustanovi ohranil znan izraz za fakulteto – Dif.
Zahteve pa so naraščale in novembra 1953 je bil v Ljubljani ustanovljen Inštitut za telesno vzgojo s stopnjo višje šole, kar danes velja kot ustanovni datum fakultete. Uradno se je inštitut leta 1956 preimenoval v Višjo šolo za telesno vzgojo, priključili pa so mu tudi plesno šolo. Štiri leta kasneje so sledili prvi visokošolski programi.
Pomemben mejnik je sledil leta 1964, ko se je Visoka šola za telesno kulturo preselila v nove prostore na Kodeljevem. Po tem letu so študij nadgradili v magistrskega in kasneje še v doktorskega. Razvoj pa se s tem ni ustavil.
Potrebe športa so preraščale osnovni namen izobraževanj šolskih kadrov in množične vadbe v društvih. Svoje oblike je začel dobivati poklicni vrhunski šport, kot ga poznamo danes. Zato so nastajali oddelki za vzgojo amaterskih kadrov v športu oziroma trenerjev, ki so se povezali s fakultetnim oddelkom za meritve in z analizo pripravljenosti športnikov, ki je začel delovati v 80. letih prejšnjega stoletja.
Sčasoma je sodelovanje preraslo v oblikovanje modernega Inštituta za šport, ki je prevzel meritve, usposabljanje in založništvo znotraj fakultete in jo tesno povezal s slovenskim športom na vseh ravneh.
Prvi predstojnik je bil leta 1991 Aleks Leo Vest, ki je kot ključna parametra svoje vizije razvoja pred leti izpostavil potrebo vrhunskega športa po tehnologijah za spremljanje in načrtovanje treniranja vrhunskih športnikov. S tem je fakulteta dokončno prerasla v centralno strokovno športno ustanovo v državi, ki ji je vedno znova dodajala programe, ki podpirajo in dopolnjujejo osnovno dejavnost.
C. R., STA
