Alenka Forte: “Z boljšim nagrajevanjem v zdravstvenih poklicih bomo spodbudili večje zaposlovanje v zdravstvenih ustanovah.”

0
81
Alenka Forte (Foto: Polona Avanzo)

Z Alenko Forte, državno sekretarko na ministrstvu za zdravje, smo se pogovarjali o epidemiji covida-19, številnih projektih na področju zdravstva in njeni kandidaturi za poslanko Državnega zbora Republike Slovenije.

 

DEMOKRACIJA: Gospa Fortejeva, v zadnjih dveh letih nas je vse skupaj najbolj zaznamovala epidemija. Kako ste doživljali to obdobje?

Fortejeva: Takoj po razglasitvi epidemije sem se prostovoljno angažirala kot vodja zasavskega koordinacijskega odbora za domove starejših občanov, v okviru katerega smo vzpostavili sistem različnih con za obravnavo okuženih stanovalcev. Razmere v domovih so me precej pretresle, čeprav moram pohvaliti prizadevnost in angažiranost vseh zaposlenih in vodstev, ki so pokazali veliko požrtvovalnost.

Že od samega začetka epidemije smo v zdravstvenem sistemu poskusili zagotavljati ustrezno oskrbo okuženim, kar ni bilo enostavno, saj je bil virus nov in neznan. Hkrati smo poskušali obdržati čim širši obseg zdravstvenih storitev, saj so nas že pred tem zahtevnim obdobjem obremenjevale dolge čakalne dobe in težave v zdravstvenem sektorju.

DEMOKRACIJA: Od decembra 2020 delujete kot državna sekretarka na ministrstvu za zdravje; kakšen vpogled ste v tem času pridobili?

Fortejeva: Predvsem to, da je politika, tudi zdravstvena, kompromis mogočega znotraj nekih okvirov. Konkretne spremembe so vedno odraz dogovora med koalicijskimi partnerji. Za velike spremembe je potrebnega veliko poguma, sploh v tako obsežnem sistemu, kot je zdravstveni. Manjše spremembe zdravstvene zakonodaje v prid bolnikom in izvajalcem pa so bile vendarle mogoče, npr. sprememba odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ko specialist to postane z dnem specialističnega izpita.

Odkar sem na ministrstvu za zdravje, sem obiskala številne zdravstvene ustanove, v katerih poleg moralne podpore in spodbudnih besed potrebujejo konkretne ukrepe tako za prepotrebno obnovo in dograditev infrastrukture kot za okrepitev programov in ustrezno načrtovanje kadrov.

Žal je bilo področje zdravstva v Sloveniji dolgo zapostavljeno. Morda prav zaradi kompleksnosti ni bilo korenitih reform, kar se nam je v tej epidemiji močno poznalo. Kljub izrednim razmeram smo zato zagnali nekatere dolgoročne ukrepe, npr. investicije v zdravstveno infrastrukturo. Na MZ pa nastajajo tudi strateški dokumenti, kot sta Strategija razvoja primarnega zdravstva do leta 2031 in Strategija razvoja zdravstvenih kadrov do leta 2035.

DEMOKRACIJA: Pri katerih projektih bi lahko rekli, da ste pustili svoj pečat?

Fortejeva: Prvi zelo konkreten projekt je bil vpeljava nove metode zdravljenja določenih vrst kostnega raka s terapijo CART-T. Predsednik vlade Janez Janša v funkciji ministra za zdravje me je januarja 2021 zadolžil, da pripeljemo ta projekt v rutinsko klinično prakso, kar je dokončno uspelo novembra 2021. Treba je bilo veliko usklajevanja med različnimi strokovnjaki. To metodo zdravljenja bo v letu 2022 financiral ZZZS.

Ves čas pa se posebej zavzemam za primarno zdravstvo. Tako ob sprejetju zakona o investicijah nismo prezrli investicij v primarno zdravstvo, ki so predvidene v višini 200 milijonov evrov v letih 2021–2031. Nedavno je bil uspešno končan tudi javni razpis za investicije v splošne ambulante. MZ bo v letih 2022–2023 zagotovilo približno 35 milijonov evrov. Pomembno se mi zdi poudariti, da smo v pravilnik vnesli varovalko o financiranju v višini 80 evrov na prebivalca v občini. Sredstva so do leta 2031 na voljo za vse občine ustanoviteljice oz. soustanoviteljice zdravstvenega doma. Občine, ki še niso imele pripravljenih projektov ob prvem razpisu, bodo lahko kandidirale za sredstva v naslednjih letih.

Posebej sem se zavzemala za povečanje vpisnih mest na obe medicinski fakulteti, za povečanje števila razpisnih mest za specializante družinske medicine in za 20-odstotno povišanje plač specializantom družinske medicine. Poleg tega smo vztrajali, da se v letu 2022 za primarno zdravstvo namenijo dodatna sredstva, poveča število timov za primarno zdravstvo, zobozdravstvo, pediatrijo, da se okrepijo centri za duševno zdravje ter duševno zdravje otrok in mladostnikov, da se poveča program iz ortodontije.

S temi in še z nekaterimi drugimi ukrepi želimo povečati dostopnost do osebnega zdravnika, kar je resen problem. Ta čas v primarni mreži nimamo zadosti kadrov, zato je Vlada RS sprejela poseben projekt za nagrajevanje timov primarne ravni za povečan obseg dela. Tako poskušamo povečati dostopnost do izbranega osebnega zdravnika tudi tako, da se nagradijo timi, ki delajo več od obveznega.

Te dni na MZ pristopamo k projektu graditve prvih satelitskih urgentnih centrov. To je prvi korak v nizu predvidenih ukrepov za posodobitev in dopolnitev mreže nujne medicinske pomoči v Sloveniji.

Alenka Forte (Foto: Polona Avanzo)

DEMOKRACIJA: Seveda ne moremo mimo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ste ga zagovarjali v državnem zboru in državnem svetu.

Fortejeva: Res je, zelo veliko energije sem vložila v predstavitve in sprejetje tega zakona. Sprejet je bil  decembra 2021, zdaj pa delo nadaljujemo s pripravo podzakonskih aktov in drugih potrebnih ukrepov za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Pri tem tesno sodelujemo z ZZZS, MDDSZ, NIJZ in ZPIZ, saj je treba doreči podrobnosti za prevedbo zavarovancev socialnovarstvenih zavodov (SVZ) v novi sistem dolgotrajne oskrbe.

Poleg tega smo v zadnjih mesecih uspešno izvedli razpis e-oskrbe, kjer smo z evropskimi sredstvi prek službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko zagotovili sredstva v višini 3 milijonov evrov za varnejše bivanje oslabelih, kronično bolnih in invalidov v domačem okolju.

Tik pred objavo je razpis projekta telemedicine, kjer se predvideva vzpostavitev telemedicinskih centrov v vseh slovenskih bolnišnicah, zdravstvenih domovih in pri koncesionarjih. Predvideva se obravnava bolnikov s srčnim popuščanjem, z arterijsko hipertenzijo, s sladkorno boleznijo in kroničnimi pljučnimi boleznimi. Delu bolnikov bo tako omogočena obravnava na daljavo, brez fizičnega obiska bolnišnice ali ambulante.

DEMOKRACIJA: Strokovnjaki so zaskrbljeni, da bi se jeseni 2022 lahko poslabšalo stanje v zvezi s covidom-19. Kako bo Slovenija ukrepala v prihodnje?

Fortejeva: Za nami sta dve izjemno težki leti. Sedanja vlada se je zelo dobro spopadla z izzivi, ki jih je prinesel covid-19, in to kljub nagajanju opozicije in nekaterih drugih deležnikov ter dejstvu, da v začetku marca 2020 sploh nismo bili ustrezno pripravljeni, čeprav je bilo že vsaj mesec ali dva jasno, da prihaja pandemija tudi k nam.

Poudariti je treba tudi, da se je znanje o virusu, posledicah okužbe in načinih obravnave okuženih šele gradilo, zato je prihajalo do sprememb pristopov, vendar se je to dogajalo na globalni ravni, ne le v Sloveniji. Kljub vsemu temu je Slovenija ob omejenih kadrovskih resursih v primerjavi z drugimi članicami EU epidemijo dobro obvladala. Seveda pa so bili za to potrebni skrajni napori, medsebojna pomoč in solidarnost zdravstvenih delavcev, civilne zaščite in laične javnosti, ki se je vključevala v pomoč.

Glede na resurse smo v Sloveniji dobro obvladali epidemijo. Pridobili smo bogate izkušnje, ki nam bodo v pomoč pri morebitnem novem izbruhu.  V času epidemije smo v Sloveniji povečali število postelj intenzivne medicine in dosegli največje število na milijon prebivalcev med državami EU, pred epidemijo pa smo bili v zadnji tretjini.

Žal pa se je v Sloveniji pokazala nizka kultura cepljenja in zaupanja v znanost, podobno kot v drugih postkomunističnih državah. Zato se bomo morali na tem področju potruditi, da se izboljša odnos prebivalcev do preventive, cepljenja, ki je dokazano preprečilo ali omililo potek okužbe z novimi različicami virusa.

DEMOKRACIJA: Če bo SDS znova vodila vlado, kako bi vi nadaljevali z obvladovanjem covida-19?

Fortejeva: Kot že doslej, v času te vlade, bomo sledili strokovnim usmeritvam NIJZ in drugim relevantnim medicinskim strokovnjakom iz zdravstvenih in drugih zavodov, univerz doma in v tujini itd. Slovenija bo seveda kot članica EU sledila tudi strokovnim usmeritvam ECDC in EMA. Še naprej bomo sodelovali in prispevali k obvladovanju pandemije v skladu z evropskimi usmeritvami ob čezmejnih grožnjah, kar je eden od dosežkov iz časa slovenskega predsedovanja EU (HERA).

Poskrbeli bomo za zadostne zaloge osebne varovalne opreme in reagentov za laboratorije, zadostne količine cepiv. Prav tako je pomemben akcijski načrt pripravljenosti vseh izvajalcev v mreži za takojšen odziv v primeru vnovičnega poslabšanja epidemije. Ohranili bomo zmogljivosti testiranja. Z boljšim nagrajevanjem v zdravstvenih poklicih bomo spodbudili večje zaposlovanje v zdravstvenih ustanovah. Nujno bomo sprejeli novelo zakona o nalezljivih boleznih. Vsekakor pa menim, da lahko na podlagi preteklih izkušenj in poznavanja preventivnih ukrepov vendarle ohranimo odprte šole in z ustreznimi prilagoditvami zagotovimo pogoje za normalno delovanje gospodarstva in življenja nasploh.

DEMOKRACIJA: Na tokratnih državnozborskih volitvah ste kandidatka v Zagorju ob Savi. Kateri so poudarki iz vašega programa?

Fortejeva: V Zagorju ob Savi kandidiram že drugič in od samega začetka svojega političnega delovanja poudarjam širši razvoj Zasavja in seveda Zagorja. V preteklih letih sem vodila zasavski regijski odbor za okolje in zdravje, kjer smo spodbujali aktivnosti za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, opravljene so bile raziskave o obremenjenosti tal z težkimi kovinami. Zasavje je posebna regija in kot taka potrebuje odločne in glasne zastopnike v državnem zboru. Čas je že, da dohitimo preostale regije in zagotovimo preboj med razvite regije.

Zdajšnja vlada je pokazala, da se zavzema za vsesplošen razvoj Slovenije, in dokazala poseben posluh za to regijo. V Zagorju je bil z državno pomočjo zagnan pravi investicijski bum, čemur pritrjujejo tako na občini kot gospodarstveniki. Prepričana pa sem, da bi se dalo v prihodnje narediti še marsikaj, posebej na področju povezljivosti in turizma, s katerim se lahko zagotovijo tudi nova delovna mesta, ki jih po opuščanju rudnikov v resnici nismo nadomestili. Kakovost bivanja in privlačnost Zagorja lahko okrepimo z boljšo infrastrukturo in na ta način preprečimo odseljevanje, ki je v Zagorju žgoč problem.

Vsekakor je treba poskrbeti, da bodo sredstva iz sklada za pravični prehod porabljena za konkretne in premišljene ukrepe, ki bodo na dolgi rok izboljšali stanje v Zasavju in imeli res pravo dodano vrednost. Mislim, da ne smemo dopustiti, da bi šla finančna sredstva iz tega sklada v pregovorne »tri krasne«.

Biografija

Alenka Forte, dr. med, je specialistka interne medicine in gastroenterologije z bogatimi izkušnjami v slovenskem zdravstvenem sistemu, saj je delala tako v splošni ambulanti v manjšem kraju kot na internem oddelku Splošne bolnice Trbovlje. Leta 2004 je ustanovila zasebni medicinski center s koncesijo, v katerem pacientom zagotavljajo storitve v okviru javne mreže izvajalcev zdravstvenih storitev. V lokalni politiki je aktivna od leta 2007, leta 2014 je kandidirala za poslanko v Zagorju ob Savi, leta 2019 za evropsko poslanko. Od oktobra 2015 je članica Strokovnega sveta SDS, v katerem je kot predsednica odbora za zdravstvo vodila pripravo reformnega programa za zdravstvo, ki v ospredje postavlja pacienta.

Piše: Mitja Grmovšek