Izjemen mejnik Slovenske digitalne knjižnice: Objavljena milijonta knjiga

0
146
(Foto: montaža Demokracija / Freepik)

Digitalna knjižnica Slovenije je dosegla nov izjemen mejnik. Pred kratkim smo objavili delo Jurija Vege Sammlung mathematischer Tafeln (1865) – milijonti digitalni objekt na portalu dlib.si.

 

Ta lahko predstavlja le še enega v vrsti mnogih vsebin naše kulturne in znanstvene dediščine, ki so bila najširši javnosti v toku vseh dosdanjih let dana v razumevanje, spoznavanje in ponovno uporabo; lahko pa ga imenujemo mejnik vztrajnosti, želje po uporabi digitalnega gradiva naše kulturne in znanstvene zgodovine, odgovornosti do trajnega ohranjanja ter sodobne spodbude k ustvarjalnosti na raziskovalnem področju in pestremu preživljanju prostega časa.

Digitalna knjižnica Slovenije konec novembra 2022 praznuje 17. rojstni dan. Spletno mesto www.dlib.si je postalo sinonim za prosti dostop do pisnih zakladov slovenskega naroda ter sodobnih strokovnih in znanstvenih vsebin; obenem pa tudi pomemben in zanesljiv informacijski vir, ki predstavlja bistveni sestavni del sodobne izobraževalne in znanstvenoraziskovalne infrastrukture. Vse to potrjujejo tudi statistični podatki, ki jih redno zbiramo. V letu 2022 je portal Digitalne knjižnice Slovenije obiskalo 603.529 uporabnikov, ki so si skupaj ogledali 4.560.954 strani. Skupaj je bilo s prenosom datotek opravljenih 4.758.027 vpogledov v vsebine. Med temi je bil najpogosteje prenesen komplet razglednic ljubljanskega Kongresnega trga in Parka Zvezda.

Na portalu je v tem hipu na voljo 1.002.192enot (in še večje število digitalnih objektov). Največ je besedil (957.848) in slikovnega gradiva (36.406). Dostopno je okoli 20.532 digitaliziranih knjig in številno neknjižno gradivo (fotografije, razglednice, notno gradivo, zemljevidi). Na letni ravni na dLib.si dodamo okoli 50.000 novih enot, gradivo urejamo v tematske zbirke in razvijamo orodja za iskanje. V tem času bi posebej izpostavili projekt Incunabula Slovenica, ki nam omogoča, da lahko digitaliziramo in prosto dostopamo do najdragocenejšega tiskanega gradiva, ki je nacionalni kulturni spomenik. Projekt od leta 2020 izvajamo s sofinanciranjem in podporo Nacionalnega odbora za program Spomin sveta UNESCO, sodelujemo pa z različnimi dediščinskimi ustanovami.

Za razvoj in vzdrževanje kot tudi za večji del gradiva, ki je na voljo na portalu, skrbi Narodna in univerzitetna knjižnica, a s posredovanjem gradiva portal sooblikujejo tudi številni partnerji, predvsem slovenske knjižnice in druge dediščinske ustanove, izvorno digitalne vsebine pa prispevajo predvsem fakultete, znanstveni inštitutizaložniki, avtorji in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

Z. P.