Ob 150. obletnici rojstva matematika Josipa Plemlja, ki velja za enega najuspešnejših svetovno znanih slovenskih znanstvenikov, so včeraj na Bledu obiskovalcem odprli vrata njegove vile. Zvečer pa je bila na Bledu spominska slovesnost, na kateri so se spomnili tudi njegove vloge pri nastajanju prve slovenske univerze in predvajali film o njem.
Plemelj se je rodil 11. decembra 1873 v Gradu na Bledu in že kot majhen deček kazal nadarjenost za matematiko in navdušenje nad astronomijo. Oče mu je umrl, ko je bil star eno leto, mama pa si ni mogla privoščiti, da bi ga poslala v šole. Podprli so ga domači meceni in mu omogočili nadaljnje šolanje na gimnaziji v Ljubljani.
Po uspešno opravljeni maturi je študiral matematiko, fiziko in astronomijo na Dunaju, kjer je 1898 doktoriral iz matematike. Študij je nadaljeval še v Berlinu in Göttingenu. Po zaključku študija je težko dobil zaposlitev. Kot redni profesor matematike se je na univerzi v Černovicah v Bukovini v sedanji Ukrajini zaposlil šele leta 1908. V Ljubljano se je vrnil po vojni, da bi pomagal pri ustanoviti univerze in izobraževanju novih rodov matematikov.
Kot je povedal nekdanji blejski župan, etnolog Janez Fajfar, ki je ob včerajšnjem dnevu odprtih vrat vodil obiskovalce po Plemljevi blejski vili, smo Plemlju lahko zelo hvaležni, da se je kot izjemen znanstvenik odpovedal znanstveni karieri in odločilno pripomogel k ustanovitvi ter razvoju prve slovenske univerze, na kateri je bil tudi prvi rektor.
Izjemno je bilo tudi njegovo pedagoško delo, saj je vse do leta 1957 na fakulteti poučeval nove rodove matematikov. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti od njene ustanovitve leta 1938. Prav tako je bil član jugoslovanske, srbske in bavarske akademije znanosti. Za svoje delo je prejel številna visoka priznanja. Umrl je 22. maja 1967 v Ljubljani.
Kot je izpostavil Fajfar, je bil Plemelj eden od najpomembnejših Blejcev. V matematičnih krogih je tudi svetovno znan. Po njem ali skupaj s Sohockim se imenujejo enačbe o robnih vrednostih holomorfnih funkcij, ki jih je leta 1908 odkril pri reševanju Riemann-Hilbertovega problema.
“Slovenci Plemlja premalo poznamo in mu za njegovo delo nismo prav zelo hvaležni,” je opozoril Fajfar. Želi si, da bi se to spremenilo. Vesel je, da je ob letošnjem jubileju Banka Slovenija izdala spominski kovanec. Na Bledu pa na Plemlja spominja tudi doprsni kip, ki so ga postavili pred 50 leti.
Kip stoji praktično nasproti Vile Perun, ki je bila Plemljeva poletna rezidenca in v kateri je urejena njegova spominska soba. Vila je v lasti Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in Fajfar si želi, da bi lahko bolje zaživela. V njej sicer potekajo nekatera izobraževanja društva, lahko pa bi vrata odprla tudi širše.
Kot je poudarila direktorica Zavoda za kulturo Bled Lea Ferjan, na Bledu niso pozabili na Plemlja. Ob njegovem jubileju so združili moči z Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Univerzo v Ljubljani, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter Osnovno šolo prof. dr. Josipa Plemlja Bled.
Včeraj zvečer je v Festivalni dvorani Bled potekala še spominska slovesnost, na kateri so med drugim predvajali tudi najnovejši dokumentarni film režiserja Mirana Zupaniča po scenariju Boštjana Kuzmana, ki oživlja Plemljevo življenjsko zgodbo.
C. R., STA
